Slovenske organizacije v sosednjih državah so predlagale vzpostavitev tovrstnega sistema z namenom povezovanja in omogočanja sodelovanja slovenskih gospodarskih družb v vseh štirih sosednjih državah. Predlog za ustanovitev takšnega koordinacijskega telesa prihaja v času, ko je takšno sodelovanje najpomembnejše. Koordinacijska skupina temelji na dobrih praksah kmetijske organizacije Akraslomak, ki ima po desetih letih prodane temelje v sosednjih državah. K ustanovitvi koordinacijske organizacije sta pomembno prispevala državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Dejan Židan in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

“Danes bomo s Slovenijo povezali vsa slovenska podjetja, ki sodelujejo v sosednjih državah,” je dejal minister Han in poudaril, da gre za zgodovinski dogodek. Koordinacijsko telo vključuje Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu, Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem in Slovensko-hrvaški poslovni klub, Slovensko deželno gospodarsko zvezo, ki deluje v Italiji, in Rapsko razvojno agencijo Slovenije. Deluje na Madžarskem. Minister Han je dejal, da vidi ta celostni pristop kot enega od odgovorov na vprašanje, “Kako lahko sodelujemo pri reševanju trenutnih izzivov in izkoristimo priložnosti, ki jih ponuja okolje, v katerem živimo?” Kaj moramo storiti, da se bolje soočimo s poslovnimi izzivi v skupni gospodarski regiji, tako znotraj meja Slovenije kot zunaj nje.«

Dejstvo je, da je slovensko gospodarstvo popolnoma izvozno naravnano, minister Hahn pa je cilje internacionalizacije države povzel takole: »Želimo povečati vrednost našega izvoza z današnjih 36,5 milijarde evrov na 43 milijard evrov do leta 2026. Število izvoznih podjetij se je s sedanjih 26.500 povečalo na 28.000, s čimer se je zmanjšal zaostanek za drugimi državami EU pri NTI, povečalo pa se je tudi število slovenskih naložb na tujih trgih. Slovenija opravi 30 % blagovne menjave s sosednjimi državami, predvsem po zaslugi poslovnih organizacij Slovencev v teh državah. »Regije zunaj meja Slovenije razumemo kot naravno gospodarsko zaledje Slovenije,« je dodal minister Han in spregovoril o vlogi teh regij pri spodbujanju sodelovanja med sosednjimi državami in njihovimi podjetji ter regionalnem razvoju obmejnega območja.

Minister Arčon je še poudaril, da današnji dogodek pomeni začetek tesnejšega sodelovanja med gospodarskimi strukturami slovenske manjšine v štirih sosednjih državah. Izpostavil je dva pomembna vidika, eden je ohranjanje slovenskega narodnega in kulturnega ozemlja ter krepitev skupnega gospodarskega pasu, v katerem lahko slovenski manjšinski gospodarstveniki v teh zamejskih regijah delujejo kot most za lažjo trgovino s sosednjimi državami. Države. Minister je poudaril, da je interes za tovrstne aktivnosti obojestranski: “Pomembno je, da ne razmišljamo o Slovencih zunaj naših meja, ampak o tem, kako jim lahko država pomaga, pa tudi, kako lahko oni pomagajo Sloveniji z navezovanjem stikov in gradnjo poslov.” Priložnosti.« Minister Orgon je današnji dogodek označil za odličen primer medsektorskega sodelovanja. Urad vlade je v rednih stikih s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter se zaveda njihovih potreb in predlogov, ki jih je mogoče uresničiti le v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi. gospodarstvo pomembna podlaga za vse ostale vidike družbenega življenja. Minister je izrazil prepričanje, da je formalno sodelovanje slovenskih gospodarstvenikov v različnih državah s Slovenijo pristop, ki bo prinesel številne dosežke. “To bo osnova za izmenjavo dobrih praks, krepitev stikov in več povezav na vseh področjih.« , zato je slovenske poslovneže iz avstrijske Koroške takoj poslal v sosednje slovenske države. Pomagal je in podpiral ustanovitev Mladinske gospodarske koordinacije.

V Libici so danes imenovali tudi Koordinacijski odbor za pripravo konkretnega letnega akcijskega načrta. Slednji bo določil nabor konkretnih ukrepov, ki bodo slovenskemu gospodarstvu omogočili sodelovanje z gospodarstvi v sosednjih državah.