“KArma je Kurba!« pravi Robert Golub, ki je 1. junija prevzel oblast kot novi predsednik slovenske vlade. Največji grozeči problem v Sloveniji je zmanjševanje odvisnosti države od ruskega plina in nafte, o energetiki pa malokdo v državi ve več kot g. Ker je Ukrajina prevladovala v novicah, volitve v Sloveniji 24. aprila niso naredile velikega vtisa v tujini. Toda politični propad Janiza Janše, nekdanjega premierja in gorečega oboževalca Donalda Trumpa in Madžara Viktorja Orbána, pomeni prelomnico za majhno državo z 2,1 milijona prebivalcev. .

V zadnjih nekaj letih je Janša, ki je bil v vladi in iz nje od leta 1990, grajal proti domnevnemu komunizmu “globoke države” in medijem, za katere je dejal, da jih hoče ujeti v past. Tako kot gospod Orbán je svoje sovražnike napadel kot “marionete” Georgea Sorosa, milijarderja in filantropa madžarskega rodu. Tako kot Madžarska je tudi Slovenija pod Janšo šla vztrajno v avtoritarno smer.

Ko je januarja prevzel vodenje majhne stranke Zelenih, je bil Golub relativno neznan, čeprav je bil desetletja v nacionalni politiki in iz nje. Vendar pa je njegova stranka aprila dobila neverjetnih 34 % glasov. Skupaj s koalicijskimi partnerji ima Gollob zdaj udobnih 53 od 90 sedežev v parlamentu.

Golub je bil v mladosti ljubitelj kajaka na divjih vodah in je nastopal za jugoslovanske reprezentance v tujini. Zdaj se obžaluje, da nima časa za sprostitev, medtem ko dela, da bi zagotovil, da je “prihodnost nekaj, česar se je treba veseliti in se je ne treba bati”. Medtem pa mora imeti prižgane luči. Enako je počel njegov oče v skromnejšem obsegu kot upravnik hidroelektrarne. G. Golub je študiral elektrotehniko in 17 let vodil uspešno energetsko podjetje. Pravi, da bo iztrgati Slovenijo iz odvisnosti od Rusije pri 30 odstotkih uvoza nafte in 90 odstotkih plina težko, nikakor pa ne nemogoče.

Slovensko gospodarstvo zdaj spet okreva po COVID-19. je Bruto domači proizvod V zadnjem četrtletju medletno je zrasel za 9,8 %, čeprav je inflacija znašala 8,1 %. Turisti, ki podpirajo okoli 10 % gospodarstva, so spet na vrsti. Posel je previdno optimističen, čeprav ga skrbi prisotnost stranke, imenovane Levica, v Gollobovi koaliciji. Želi ekstravagantno javno porabo.

Kar zadeva zunanjo politiko, vlada ne namerava le končati obdobja posnemanja Orbana, ampak tudi sklepati nova prijateljstva. Tanya Fagon, nova zunanja ministrica, je bila skoraj 13 let evropska poslanka, pred tem pa osem let novinarka v Bruslju. Pravi, da je obdobje zavezništev s Poljsko in Madžarsko, kljub njuni dvomljivi pripadnosti evropskim vrednotam, končano. Poudarek je zdaj na Franciji, Italiji in Nemčiji.

Kjer lahko Slovenija kaj spremeni, je vplivanje na politiko na Zahodnem Balkanu. Fagon že dolgo zagovarja vključitev regije v Evropska unijaVendar pa obstaja izziv, ki lahko povzroči nesoglasja s prijatelji, ki jih upate pridobiti. Gospa Fagon je zaskrbljena, da bi Ukrajina postala uradna kandidatka za pridružitev Evropska unija Tam boste vzbudili lažna upa. Hkrati bo po njenem prepričanju državam Zahodnega Balkana namigovala, da pristop temelji na politiki, ne na reformah. Tako kot je, Evropska unija Zaradi počasnosti pri izpolnjevanju obljub je izgubila verodostojnost v regiji. Ta teden si je močno prizadevala za zamenjavo. Predlagate status kandidatke Ukrajini, pa tudi Bosni. Odpreti dolgo pričakovana pristopna pogajanja tudi s Severno Makedonijo in Albanijo ter Kosovcem omogočiti potovanje v evropsko schengensko območje brez vizumov – kar so obljubili že leta 2018. ■