Pri uspešnem iskanju velikega kita v Velebitskem kanalu avgusta 2020 so raziskovalci iz Hrvaškega prirodoslovnega muzeja in Inštituta modri svet avgusta posneli odraslo žival pred Starigradom in Paklenico, prejšnjo soboto pa posneli odličen video posnetek res ogromen gost na Jadranu.
Ker so se septembra nadaljevala poročila o opazovanjih v južnem delu Velebitskega kanala (Ražanac, Vinjerac, Novsko ždrilo), so raziskovalci spet odšli na teren, da bi z dronom “ujeli” velikega kita, analizirali njegovo velikost in zdravstveno stanje ter opravili biopsija kože za analizo. DNK.
Velikega kita so našli v soboto, 5. septembra, na samem vhodu v Novsko ždrilo. Kita so približno dve uri spremljali v sami soteski, ko je zaplaval do novega masleniškega mostu in se vrnil v Velebitski kanal. Po izstopu iz soteske je zaplaval v smeri Vinjerca in ker so potopi trajali do 38 minut, so raziskovalci opustili nadaljnje spremljanje in snemanje. Pregled posnetih fotografij je razkril, da sredi avgusta na območju ni živela ista žival, ampak drug kit!
“Ko sem posnel prvo serijo fotografij, sem šel preverit njihovo kakovost in na prvi pogled opazil, da sta bili plavuti prej fotografiranega in tega kita drugačni. Kit, ki so ga avgusta fotografirali kolegi, je imel veliko in vidno zareza v plavuti, medtem ko ta kit nima zarez. Tudi oblika plavuti se spreminja, “ pravi raziskovalec Jure Miočić-Stošič za Inštitut modri svet. “Skoraj neverjetno, a le pol ure po tem odkritju smo prejeli telefonske klice občanov, da so v Virskem morju opazili še enega kita!” Tako so te fotografije potrdile dejstva, ki smo jih pridobili z opazovanji državljanov, da v severnem Jadranu živita vsaj dva velika kita.
Zjutraj 6. septembra so raziskovalci znova odšli na morje in našli istega kita malo severneje.“Poleg tega, da so bili njegovi potopi krajši, je tokrat velikega kita zanimalo naše plovilo. Nekajkrat štiri do pet minut pod gladino je preplaval le štiri do pet metrov pod našo ladjo. Med enim pristopom je vklopil svoj strani in skoraj belega trebuha se je dobro videl, “ pravi Grgur Pleslić, direktor znanstvenega programa Inštituta modri svet.“Videli smo veliko parazitskih rakov penella sp. Na telesu kita, vendar ocenjujemo, da okužba ni bila tako velika, da bi žival predstavljala zdravstveni problem,” Pleslić nadaljuje.
Doc. dr. Draško Holcer, višja kustosinja Hrvaškega prirodoslovnega muzeja, o raziskavi življenja teh kitov pravi: “Ker vemo, da veliki kitovi redno živijo na Jadranu in uporabljajo odprto območje južnega Jadrana in dolino Jabuke, je dolgoročno naš glavni cilj ugotoviti pomen Jadrana za sredozemsko populacijo kitov. za to potrebujemo veliko opazovanj skozi vse leto. Prispevati želimo k njihovemu boljšemu razumevanju ter k njihovi zaščiti in ohranjanju. “
Veliki kit v Sredozemlju je ogrožena vrsta. Njihovo število se zmanjšuje, glavna grožnja pa so trki z velikimi plovili, ki povzročajo hude poškodbe in smrt ter zaplet v nezakonite plavajoče mreže, nekakšen smrtni zid, ki je kljub prepovedi še vedno postavljen v nekaterih delih Sredozemlja. Zato veliki kitovi danes bolj kot kdaj koli prej potrebujejo našo pomoč, je dodal Inštitut modri svet.
