Ameriški predsednik Donald Trump na konvenciji v govoru pred Belo hišo sprejema nominacijo republikanske stranke za predsedniško kandidaturo. Glede na predhodno objavljene odlomke iz govora se obeta najhujši napad na demokratičnega kandidata Josepha Bidena do danes.
Dosedanji govorci konvencije nasprotujejo napovedim, da pričakujemo pretežno pozitivno sporočilo v nasprotju z demokratičnimi napadi na Donalda Trumpa v času njihovega sklica prejšnji teden so večino časa uporabili za prikaz katastrofe, ki se bo zgodila v primeru zmage demokratskega kandidata.
V času, ko je v pandemiji covida-19 umrlo skoraj 180.000 Američanov, nasilje je divjalo na ulicah mest, ZDA pa se soočajo z rekordno brezposelnostjo in rekordno gospodarsko rastjo ter upadanjem svetovnega ugleda, republikanci napovedujejo ravno to prihodnost ameriškim volivcem, če zmagajo demokrati.
Republikanski govorci se osredotočajo le na čase pred marcem letos, ko je izbruhnil koronavirus, ko so ZDA uživale rekordno nizko brezposelnost in solidno gospodarsko rast, od katere zdaj ostaja le rast borznih indeksov. Gospodarstvo si bo opomoglo, vprašanje pa je, ali bo to znano kmalu pred volitvami. Zadnji dan konvencije proti temu ozadju poteka pod geslom Dežela veličine.
Poleg Trumpa bo čez Bidena še njegov odvetnik Rudy Giuliani, sicer nekdanji zvezni tožilec in župan New Yorka, predsednikova hči Ivanka Trump, črni stanovanjski minister Ben Carson, vodja senatske večine Mitch McConnell, Krščanski voditelj Franklin Graham, manjšinski vodja v Predstavniškem domu Kongresa Kevin McCarthy, senator iz ArkansasaTom Cotton in drugi.
Trump namerava v svojem govoru opozoriti, da se ZDA še nikoli v zgodovini niso soočile z jasnejšo izbiro glede prihodnosti, kot jo imajo zdaj. Nova zmaga Trumpa naj bi prinesla gospodarsko okrevanje kot še nikoli doslej, skupaj z blaginjo in javnim redom. Bidnova zmaga pa bi državo pahnila v brezno norega socializma, v katerem bi bili vsi revni in nesrečni.
Sedanji predsednik, ki je pred tedni pred televizijo Fox News sicer ne more navesti svoje agende za naslednja štiri leta, trdi, da demokrati niso govorili o svojem dnevnem redu, ker je najbolj radikalen v zgodovini ZDA.
Med drugim Biden predlaga povišanje davkov za vse tiste, ki zaslužijo več kot 400.000 dolarjev na leto, dopolnitev zasebnega zdravstvenega varstva z javno možnostjo za tiste brez denarja, krepitev odnosov s tradicionalnimi ameriškimi zavezniki, ukrepe proti podnebnim spremembam, zaščito pravic žensk do splava in “Drugačni”, kot so homoseksualci, povečujejo sredstva za boljše usposabljanje policistov za zmanjšanje nasilja nad črnci.
Glede na javnomnenjske raziskave je Trump v težavah, saj kljub vsem uspehom, o katerih govori, zaostaja za Bidenom. Volišča so bila podobna leta 2016, vendar je Trump še vedno zmagal. Kljub vsem škandalom je bila pandemija tudi zanj dober znak za osvojitev novega mandata, saj Američane gospodarstvo vedno najprej zanima.
Padec podpore anketiranju je neposreden rezultat predsednikovega odziva na pandemijo in ne more verodostojno kriviti nikogar drugega, saj vodi državo z največ okužbami in smrtnimi primeri v kateri koli državi na svetu. Ankete prvič doslej kažejo, da je pandemija pomembnejša za volivce kot samo gospodarstvo in večina volivcev Trumpu preprosto ne zaupa več.
Zaradi tega poskuša narediti nekaj podobnega kot leto 2016, ko je demokrata uspešno predstavil volivcem Hillary Clinton kot slabši od obeh slabih odločitev. Z Bidenom, ki pri večini Američanov ne sproži toliko negativnih čustev, kot jih ima Clinton, to ne deluje. Žalitev “zaspani Joe” ni isto kot “razvajena Hillary.”
Za Trumpov govor v vrtu Bele hiše Rose Garden naj bi ga kar 1000 podpornikov ploskalo v živo brez mask in celo brez testiranja na koronavirus.
