Gledalci slovenske javne radiotelevizije RTV so prejšnji mesec doživeli nepričakovano prekinitev večernega informativnega programa, ko so novinarji med oddajo v živo vstopili v studio in izrazili podporo svojim kolegom.
Krajnc je prispevek predvajal po neposrednem navodilu odgovornega urednika, potem ko je Uroš Urbanija, direktor divizije RTV Slovenija, odredil premestitev voditelja Saša Krajca in urednice informativnega programa Vesne Pfeiffer.
Odgovor generalnega direktorja RTV je bil hiter. Oktobra je izdal pisma vsem 38 vpletenim zaposlenim, v katerih jih je opozoril, da bodo odpuščeni, če bodo pogodbe znova kršene.
Te poteze prihajajo v času, ko je javna radiotelevizija sredi političnih pritiskov in uredniškega vmešavanja, ko nekdanja vladajoča desnosredinska Slovenska demokratska stranka (SDS) zbira zagon, da bi iztirila zakon, za katerega vlada pravi, da bo zaščitil RTV.
Medijska združenja in sindikati pravijo, da so opozorilna pisma zaskrbljujoča.
Pismo, v katerega je imel vpogled Glas Amerike in ga je podpisal izvršni direktor RTV Andrej Grah Whatmough, pravi, da je uslužbenec vstopil v studio “nepooblaščeno”.
Pri tem je uslužbenka »program uporabila za izražanje osebnega mnenja in s tem nedopustno posegla v program«.
Če bo terminska pogodba v naslednjih dveh letih kršena, se lahko prekine, piše v pismu.
Glas Amerike ni identificiral osebe, omenjene v pismu, da bi se izognil morebitnemu maščevanju.
Novinarji RTV in njihovi sindikati menijo, da so bila pisma izdana nezakonito in bi jih bilo treba preklicati.
Pfeiffer je za Glas Amerike povedal, da je bil degradiran z mesta urednika velike večerne oddaje na delavca v jutranjem informativnem programu. Krajnc še ni premeščen.
Medijska združenja, sindikati in akademiki te dogodke vidijo kot še eno zaskrbljujočo potezo javne radiotelevizije.
“Takšnih opozoril ne more izdajati nihče, ki želi učinkovito voditi skupino novinarjev,” je za Glas Amerike povedal Slavko Splichal, profesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Tarča je bila javna radiotelevizija
Akademik je opozorilo označil za “jasen dokaz, da želi vodstvo RTV uničiti javno radiotelevizijo” in dodal, da “če bodo dejansko izgnali vse te novinarje, bo njen televizijski informativni program sesul”.
Splichal je bil do septembra član programskega sveta RTV, ki imenuje generalnega direktorja in potrjuje produkcijske načrte.
Splichal je za Glas Amerike povedal, da je prejšnji mesec odstopil, da bi pokazal nestrinjanje z dogajanjem na TV Slovenija.
Mednarodne skupine za človekove pravice, vključno z Mednarodnim inštitutom za tisk (IPI) s sedežem na Dunaju, so prav tako zmedene nad potezo.
“Ta položaj resno spodkopava novinarsko delo RTV in predstavlja grožnjo njeni neodvisnosti,” je za VOA povedal vodja zagovorništva IPI Europe Jamie Wiseman.
“To vzbuja dodatne pomisleke glede dejanj uprave, ki jo je uredništvo že obtožilo, da poskuša politizirati uredniško vsebino z ukinjanjem oddaj, odpuščanjem urednikov, pritiskom ali izpodrivanjem posameznih novinarjev,” je dejal Wiseman.
Neodvisno in profesionalno poročanje na TV Slovenija je težko in še dolgo ne bo mogoče, dokler se razmere ne uredijo, je povedal voditelj informativnih oddaj TV Slovenija Igor Evgen Berkant.
Berkant je bil na dan protesta v studiu kot voditelj in ni prejel opozorila.
“Ta opozorila so škandalozna, gre za grobo zlorabo oblasti nad ljudmi, ki se borijo za svobodne in neodvisne medije,” je dejal Bergant.
Watmock pa je kritike pisem zavrnil.
Na prošnjo Glasa Amerike za dodatne komentarje se ni odzval, v komentarjih, objavljenih na RTV, pa je Whatmough dejal: »To niso grožnje. Preprosto kršil naš hišni red glede vstopa v studio.
Watmock je dejal, da so bila opozorila izdana na pobudo Urbanije, ki je bil imenovan julija.
Urbanija je bil pred tem direktor urada vlade za komuniciranje v času nekdanjega premiera Janusa Janše. Njegov resor je takrat RTV očital pristranskost in začasno ukinil financiranje državne tiskovne agencije STA.
Leta 2021 je bil sam Watmough imenovan za izvršnega direktorja, sestavljenega večinoma iz članov, ki jih je imenoval takratni desnosredinski parlament.
Od njegovega prihoda na RTV so številne priljubljene oddaje ukinili, preusmerili na manj vidne kanale ali odstranili.
Tako Urbanija kot Whatmough zanikata pritisk na urednike in novinarje. Pravijo, da so spremembe nujne za izboljšanje kakovosti ocenjevanja in poročanja.
Varnostni program zastane
Po zakonu, ki ga je pripravila nova slovenska levosredinska vlada, DZ ne bo več imenoval članov programa RTV.
Trenutno parlament imenuje 21 od 29 članov.
Toda stranka nekdanjega premierja Janše načrt izpodbija na novembrskem referendumu.
Njegova stranka SDS je zbrala več kot 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu, ki ga je DZ sprejel julija. Zahteve po referendumu so blokirale sprejem zakona.
Večina analitikov pravi, da ne verjamejo, da bo referendum, predviden za naslednji mesec, uspešen. Vendar prinaša negotovost.
“Referendum in sprejetje zakona bosta pomagala zaščititi neodvisnost izdajateljev televizijskih programov in predstavljala spodbudo za poverilnice (vladajoče koalicije) o svobodi medijev,” je dejal Wiseman.
“Spremembe prejšnje vlade so RTV desetletja postavile v zelo zahtevno situacijo,” je dejal in dodal, da je to omogočil “nesorazmeren vpliv politike v vodstveni strukturi RTV”.
Akademik Splichal je dejal, da se zakon premika v pozitivno smer, vendar ne zagotavlja nujno politične neodvisnosti vodstva RTV.
Vlada bo na primer še vedno omejila naročnino, ki jo večina gospodinjstev plačuje za RTV, ki je velik vir prihodkov, je dejal Splichl.
Splichal je prejšnji mesec pozdravil predlog Evropske komisije za evropski zakon o svobodi medijev za zaščito svobode medijev.
Predlog, ki ga je spodbudil povečan politični pritisk na medije v Sloveniji, določa pravila za zaščito uredniške svobode in pluralizma, tudi za javno financirane medije.
