»Igraš? Prve dni bo zmešnjava, povem vam: nas je že zelo strah. Tako je prodajalka v zagrebški pekarni opisala svoja pričakovanja glede vstopa Hrvaške v evroobmočje 1. januarja.

Za majhno državo z manj kot štirimi milijoni ljudi, ki se je osamosvojila leta 1991, vstop v območje enotne valute, potem ko je leta 2013 postala članica Evropske unije, ni majhen podvig. “S tem se Hrvaška uvršča v najožji krog evropskih integracij,” je dejal premier Andrej Blenković.

Kljub temu razpoloženje v prestolnici Zagreb ni veselo. Zaskrbljenosti je veliko, čeprav analitiki vztrajajo, da bi morali biti učinki minimalni, saj je hrvaško gospodarstvo majhno in močno evrocentrično.

Za nekatere bo prehod na evro pomenil morebitno pomanjkanje gotovine, predvsem valut. Za druge bo to skoraj gotovo povzročilo višje cene, saj trgovci obkrožajo cene, ki so bile prej izražene v kunah, in inflacijo goriva, ki je novembra narasla na 13,5 % medletno.

Za druge je to konec poti.

Lastnik manjše menjalnice v središču Zagreba, ki se je imenoval Ante, je napovedal, da bo konec decembra zaprl podjetje.

»Po skoraj tridesetih letih na istem mestu je konec. Ker je samo 5 % naših transakcij povezanih z drugimi valutami, nima smisla nadaljevati. Vse ostalo je v evrih.”

Vaš drobiž v evrih…

Frizerka Ivanka Bobek je povedala, da jo najbolj skrbi konverzija, saj bodo državljani v prvih dveh tednih januarja še vedno lahko plačevali v kunah, denar pa bodo morali vrniti v evrih.

“Torej, pričakoval sem težave. Kupil sem 1000 kun (približno 140 evrov) evrskih centov, da sem preživel prva dva tedna.

“Najbolj me skrbi, da bi ljudje lahko prišli z bankovci za 200 in 500 kun in pričakovali, da jim vrnem celoten drobiž v evrih, in me skoraj obravnavali kot menjalnico,” je dejal Bobek.

Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada je povprečna plača na Hrvaškem oktobra znašala 7745 kun ali 1028 evrov.

Običajno striženje las stane 6 evrov, prej pa 45 kun, Bobek pa pravi, da je moral narediti nekaj hitrega računanja, da je izračunal spremembo v evrih pri plačilu v kunah.

»Zato sem vikend porabil za računanje: če mi dajo 100 kun, moram vrniti 7,27 evra, če mi dajo 200, je to 20,54 evra in tako naprej.

Za lažjo menjavo centralna banka Izdano vlogo Imenuje se euroHR in hitro pretvarja med obema valutama.

Centralna banka je v izjavi za EURACTIV dejala, da bodo vsi bankomati pripravljeni za izdajo evrskih bankovcev od 1. januarja in “večina jih bo takoj delovala”, čeprav so čez noč možne manjše napake v bankomatih in bančnih aplikacijah. 31. december/1. januar.

Od 2. januarja pa naj bi “vse storitve delovale brez težav”.

Banka je začela tudi informacijsko kampanjo in vzpostavila brezplačno informacijsko linijo, ki je na voljo vse dni v tednu.

Cene so se kljub garancijam dvignile

Druga velika skrb državljanov je, ali bodo cene z uvedbo enotne valute narasle.

Centralna banka in vlada sta sprejeli ukrepe za zajezitev tega, vključno z uvedbo obveznega prikazovanja cen v obeh valutah od septembra in spremljanjem cen, da bi “zmanjšali tveganje neupravičenega zvišanja cen”.

“Podjetja morajo imeti v mislih že tako šibko kupno moč zaradi inflacije, zato nerazumne podražitve morda niso dobra poslovna odločitev. Že zdaj opažamo odziv potrošnikov na višje cene z zmanjšanim povpraševanjem,” so sporočili iz banke.

Ivanka je povedala, da ji je soseda iz Slovenije, ki je evro uvedla leta 2007, rekla: “Ne skrbi te, kaj bo, ko pride evro, ampak naj te skrbi čas do njegove uvedbe.”

Potrdil je namreč direktor ene vodilnih trgovskih verig v Zagrebu.

V pogovoru za EURACTIV pod pogojem anonimnosti je dejal: “V zadnjih treh mesecih je prišlo do izjemne rasti cen, ki ni povezana z inflacijo, ampak je povezana z evrom.”

“Na primer, vložek energije se poveča za 10 %, cene pa za 30%. Ali pa se energija podraži za 5 %, cene pa za 15%. Zdaj, v zadnjem mesecu, smo videli tudi cene , kar olajša računanje v evrih.

Vlada je obljubila, da bo nadzorovala razmere na kopnem, da bi se izognila nepotrebnemu dvigu cen. Vendar se to dejansko ni zgodilo.

»Vsi, tudi mi, smo dvignili cene. Vse napihnjene cene v kunah in evrih prikazujemo skozi knjigo. Kljub napovedim nadzora ni in dvomim, da ga bo,« je povedala upraviteljica.

Pozitivno pa je centralna banka dejala, da bo vpliv evra na inflacijo “minimalen”. Letno prilagojeno inflacijo cen življenjskih potrebščin je za leto 2022 ocenil na 10,6 %, za katero pričakuje, da se bo leta 2023 upočasnila na 7,5 %.

Na splošno kljub trenutnim skrbem večina Hrvatov vidi evro kot dobro stvar.

“Vesel sem, da vstopamo v območje evra, s čimer smo nekako bolj integrirani v EU,” je dejal Bobek. “Poleg tega je praktično, če greš v Slovenijo ali Avstrijo, ti ni treba hoditi v menjalnice.”

[Edited by Alice Taylor]