Glede na skupni dokument, ki so ga v ponedeljek (9. maja) našli novinarji, ena od treh držav EU nasprotuje začetku postopka spremembe taborskih sporazumov, ki ga je predlagal Evropski parlament.

V izjavi, ki so jo podpisali Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Malta, Slovenija in Švedska, je dejal:

Podelili so ga na predvečer zaključne slovesnosti konference Evropskega parlamenta o prihodnosti Evrope v Strasbourgu.

Kot rezultat tega posvetovanja je 49 predlogov, ki vsebujejo več kot 300 priporočil, pozvali, naj EU postane zvezna superdržava z večjimi pooblastili in poenostavljenim odločanjem.

Glavni cilj načrta je odstraniti s ključnih področij članic veto na določena področja politike, kot so zdravstvo, davki, varnost itd., ter odstraniti iz razprave prihodnje sporazume o članicah.

Brez vetov lahko velika večina sprejema odločitve, kot so to že storili v drugih podjetjih EU. To pomeni, da bo 15 od 27 držav članic glasovalo za, dokler ne bodo predstavljale več kot 65 % od 450 milijonov prebivalcev EU.

Ta obrazec podpira odločitve, ki jih podpirata dve najbolj naseljeni državi zavezništva, Nemčija in Francija, in vzbuja bojazen med manjšimi državami – kot je podpisano v skupnem dokumentu –, da bodo kršene njihove želje.

49 predlogov sprememb zdaj ocenjujejo države EU. Če se jih večina – 14 držav – strinja, lahko glasuje o postopku za začetek pogajanj o morebitnih spremembah pogodbe.

V skupnem dokumentu je zapisano, da “sprememba dogovora nikoli ni bila cilj konference” in svarilo pred “instrumentalizacijo” njenih ugotovitev.

Dejala je, da bi prizadevanja v tej smeri “predstavljala resno tveganje za odvzem energije” iz javnih prednostnih nalog in “nujnih geopolitičnih izzivov, s katerimi se sooča Evropa”.

Kot so pokazale nedavne krize, lahko EU “zagotovi sedanji okvir sporazuma”, je skupina držav dejala, pri čemer se je sklicevala na odziv Evrope na vladno epidemijo in rusko vojno v Ukrajini.

“Že imamo delujočo Evropo,” so dejali.