Dva tedna po tem, ko je Evropski parlament sprejel dogovorjeno stališče o minimalni plači, z enim samim nestrinjanjem Danske in Madžarske, se je večina nacionalnih ministrov dogovorila o skupnem stališču.

To bo utrlo pot za pogajanja med parlamentom in državami članicami za sprejetje te odredbe spomladi 2022.

“Zelo sem vesela, da zasledujemo skupen pristop,” je dejala slovenska ministrica za delo Jane Siegler Kralz, ki je vodila pogovore Sveta EU.

Kaj je notri?

Odredbo o ustreznih minimalnih plačah je leta 2020 predlagala Evropska komisija. Cilj uredbe je zagotoviti, da je v državah z zakonsko minimalnimi plačami vsaj 60 % nacionalne povprečne plače dovolj višje od zakonske minimalne plače.

Vendar ta ukaz držav članic ne prisili, da jih uvedejo, razen če obstaja zakonska minimalna plača.

Namen direktive je zagotoviti lahek dostop do kolektivnih pogajanj za delavce in prisili države EU, da razvijejo akcijske načrte za izboljšanje kolektivnih pogajanj, če manj kot 70 % zaposlenih ustvari dobiček.

»Ne moremo sprejeti, da ljudje, ki vso energijo posvečajo svojemu delu, še vedno živijo v revščini in si ne morejo privoščiti dostojnega življenjskega standarda. Ko bo svet v ponedeljek (6. decembra) predstavil sporazum, bo zakon velik korak k temu cilju, «je dejal Schiller Krolz.

Nicolas Schmidt, evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice, je priznal pomen te poteze.

“Pokazali smo, da Evropa ne bi smela biti kraj, kjer ljudje ne morejo živeti od svojih delovnih mest. Imeti moramo poštene plače,” je dejal in trdil, da konkurenčnost EU ne more temeljiti na nizkih plačah.

Tako Schmidt kot Siegler Krolz sta bila zadovoljna z večino za kompromis. Poudarili so, da so bila pogajanja težka in bi zaradi velikih razlik med nacionalnimi modeli trga dela lahko razcepila EU.

Nordijske skrbi

Zlasti Švedska in Danska sta že dolgo nasprotovali odredbi, saj se bojita, da bi intervencija EU lahko porušila trgovinske trge, ki so organizirani izključno med sindikati in delodajalci.

Na koncu je Švedska nejevoljno podprla stališče Sveta o Komisiji.

“Besedilo na današnji mizi odraža končno mejo za mnoge od nas,” je na seji sveta povedala švedska ministrica za zaposlovanje Eva Nordmark.

“Kompromis je uravnotežen, vendar je krhek,” je opozoril v luči prihodnjih pogovorov z Evropskim parlamentom.

Po drugi strani je Danska nasprotovala odredbi in trdila, da se je København strinjal z evropsko integracijo le zato, ker je bil zagotovljen, da se danskega modela trga dela ne bo dotaknil.

Medtem ko je danski predstavnik priznal, da kompromisni predlog na Dansko ni veliko vplival, sta Danska in Madžarska ostali dve mesti, ki nasprotujeta stališču sveta.

Pripravljen na pogovore pod francoskim predsednikom

Svet bo zdaj začel pogajanja s predstavniki Evropskega parlamenta.

Agnes Jongerius, socialdemokratska skupna predstavnica parlamenta, je v tem spisu z Dennisom Radkejem iz konservativne EPP pozdravila odločitev Sveta o skupnem stališču in dejala, da je to pomemben korak k delovnim pogojem.

Ena od razlik med stališčem parlamenta in držav članic je, da če je pokritost skupnih pogajanj namesto 80-odstotna manjša od 70 %, želi parlament, da države članice spodbujajo več skupnih pogajanj.

Francoska vlada, ki bo januarja od Slovenije prevzela rotirajoče predsedovanje svetu, naj bi si prizadevala za uspeh pogovorov pred francoskimi predsedniškimi volitvami aprila 2022.

“Našim državljanom moramo dokazati, da lahko sindikat iz vašega dela zagotavlja temeljne pravice, zlasti pravico do življenja,” je na seji sveta poudaril francoski predstavnik.

Poslanci EU obljubljajo okrepitev kolektivnih pogajanj

Člani odbora Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve so glasovali za osnutek zakona EU, katerega cilj je zagotoviti dostojno zaščito minimalne plače v EU. V primerjavi z različico Komisije si poslanci prizadevajo za večjo ambicijo v kolektivnih pogajanjih.

[Edited by Zoran Radosavljevic]