V zadnjih dneh z dogodki okoli kmetijskega ministra in predsednika Desusa Aleksandre Pivec in njene račune za prenočitve v Izoli znova sproži razprava, da so slovenski ministri premalo plačani, češ da bodo višje plače v politiko pritegnile bolj kakovostno osebje in da bo manj nagnjenosti k korupciji.
Parlamentarne stranke smo se zato obrnili na vprašanja, ali menijo, da so plače slovenskih ministrov dovolj visoke in ali bi podprli zvišanje plač. Odzvala se je večina opozicijskih strank, od petih koalicijskih strank pa le Nova Slovenija (NSi). Spodaj so odzivi strank, na koncu članka pa lahko za primerjavo preverite, kakšne so plače ministrov v nekaterih evropskih državah.
V vladi nekdanjega premierja Marjan Šarc plačni standardi tako za ministre kot državne sekretarje so bili zelo jasni – slednji so bili razvrščeni v nižje plačne razrede.
Vprašanje povišanja plač uradnikov bi gotovo zahtevalo zelo široko razpravo, računsko sodišče pa je večkrat opozorilo na razlike. Omenjeno vprašanje je bilo odprto že v času vlade Marjana Šarca, toda takrat je prevladovalo stališče, da povišanje plač uradnikov takrat ni bilo prioriteta. Vendar pa glede na trenutne razmere in posledice hitre epidemije19 to tudi ne bi smelo biti prednostna naloga te vlade.
Zato se nam zdi tudi povsem neprimerno, da vlada med krizo pod pretvezo epidemije – pod okriljem epidemije – izplačuje visoke dajatve svojim izvoljenim uradnikom. Božo Predalič, tesni sodelavci ministra za notranje zadeve Aleš Hojs in nekdanji generalni direktor policije Anton Travner in njegovi namestniki (medtem ko so dodatki za javne uslužbence večinoma strogo omejeni), druge pa so prevzeli (tožilci). Sam znesek plače ni zagotovilo za nekorupcijo ali učinkovitejše delo.
Zabava Alenke Bratušek
Govoriti o višini plač javnih uslužbencev in vladnih uslužbencev je v času gospodarske krize, naraščajoče brezposelnosti in številnih stečajev malih podjetij in samostojnih podjetnikov povsem neprimerno. S prihajajočo krizo bomo verjetno govorili ravno nasprotno, tj. o znižanju plač Ko smo bili leta 2013 v največji finančni krizi v zgodovini Slovenije, je vlada skupaj s takratnim predsednikom mag. Alenko Bratušek najprej so znižali lastne plače in šele nato so se s sindikati pogajali o plačah v javnem sektorju. V krizi je še posebej pomembno, da se najprej izplačajo vse pokojnine, plače in socialni transferji, nato pa preostale ugodnosti.
Socialni demokrati
V politiko greste ne zaradi denarja, ampak zaradi poslanstva, da izboljšate stvari in delate v dobro ljudi, skupnosti, občine ali države. Vzrok korupcije politikov (izvoljenih funkcionarjev) ni v višini plače, temveč v nepoštenem odnosu do tega poslanstva in zaupanju ljudi. Da, nekatere plače v Sloveniji so prenizke, denimo medicinske sestre v domovih za ostarele, medicinske sestre, delavci v turizmu in industriji in mnogi drugi. Na dolgem seznamu potreb po višjih plačah so na dnu seznama politiki. Zato je položaj socialnih demokratov: ne, plač izvoljenih uradnikov (politikov) ni treba povečevati.
Na levici se strinjamo, da v plačnem sistemu javnega sektorja obstajajo nepravilnosti. A te anomalije ne obstajajo na vrhu lestvice, temveč zatirajo njen spodnji del. Težava ni v nizkih plačah politikov in uradnikov, temveč v plačah tistih, ki so na dnu lestvice. Imamo kar 20 plačnih razredov, ki so pod minimalno plačo. To je ključno vprašanje, ki ga moramo obravnavati. V Levici že od nekdaj problematiziramo najnižje plače v Sloveniji. V ta namen smo pripravili zakon o minimalni plači in nenehno delamo na tej podlagi. Zavedamo se, da so plače v Sloveniji še vedno pod evropskim povprečjem. Dve tretjini plač znaša manj kot 1.050 EUR mesečno, 120.000 ljudi – od tega jih je veliko v javnem sektorju – dela za osnovno plačo, nižjo od 700 EUR. Neplačani nadure se v gospodarstvu pogosto pomnožijo in število kršitev delovnega prava iz leta v leto narašča. V javnem sektorju se pojavlja t.i. zunanje izvajanje, predvsem storitve čiščenja, varnostniki in tehnično osebje. V Levici zagovarjamo večjo vlogo zaposlenih v podjetjih in v vodstvu ter omejitev plač vodstva podjetja na razmerje 1: 5 med najnižjimi in najvišjimi plačami. Zavedamo se, da dobiček raste, plače in življenjski standard pa ne.
Na podlagi povedanega smo na levici mnenja, da plače ministrov in drugih izvoljenih funkcionarjev trenutno niso problem. Težava je v plačah tistih, ki kljub delu težko preživljajo mesec. Tudi mi smo mnenja, da je domneva, da bo nekdo zaradi višje plače deloval manj koruptivno, napačna. Običajno je v resnici ravno obratno, saj si tisti, ki ima veliko, želi še več. V času, ko se brezposelnost povečuje in 243.000 ljudi živi pod pragom tveganja revščine, je več kot razmislek o zvišanju ministrskih plač, da bi razmislili o davčni reformi, ki bi ustrezno obdavčila najbolje plačane.
Razprave o ustreznosti plač v slovenski politiki niso nove. Zagotovo velja teza, da ko so višje plače, večje je zanimanje za taka delovna mesta, zato je pozitiven izbor kadrov, kjer položaje zasedajo bolj sposobni in kakovostni kadri. To velja npr. V gospodarstvu in najvišji položaji v politiki in javni upravi niso izjema.
Cilj NSi je izboljšati poslovno okolje in povečati dodano vrednost v slovenskem gospodarstvu. To pomeni boljša in bolje plačana delovna mesta za vse. Ko politikom uspe izboljšati standard in dobro počutje vseh, se bomo tudi lažje odločili za morebitno zvišanje plač uradnikov.
O tem, kakšne plače ima ministrska ekipa tretje vlade Janez Janša, smo že pisali. Vlada je na začetku mandata ministre postavila v 64. plačni razred, kar pomeni 5.211 evrov bruto plače, potem pa so z zakonom o intervencijskih ukrepih osnovno plačo znižali za 30 odstotkov. Po podatkih vladnega urada za komuniciranje bo najvišja plača za julij izplačana predsedniku vlade, najnižja pa ministru za infrastrukturo. Jernej Vrtovec.
Plače predsednika vlade in ministrov za julij 2020:
| Ministrstvo | Minister | neumno | vnuk |
|---|---|---|---|
| Predsednik vlade | Janez Janša | 6.064,94 | – |
| Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu | Helena Jaklitsch | 5.473,57 | 3.169,55 |
| Ministrstvo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko | Zvonko Černač | 5.744,20 | 3.448,73 |
| Ministrstvo za finance | Andrej Šircelj | 5.812,98 | 3.305,31 |
| Ministrstvo za zunanje zadeve | Ange Logar | 5.469,06 | 3.167,41 |
| Ministrstvo za pravosodje | Lilijana Kozlovič | 5.862,23 | 3.366,24 |
| Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo | Zdravko Počivalšek | 5.847,39 | – |
| Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | Aleksandra Pivec | 5.572,23 | 3.361,21 |
| Ministrstvo za infrastrukturo | Jernej Vrtovec | 5.348,66 | 3.300,29 |
| Ministrstvo za okolje in prostor | Andrej Vizjak | 5.744,20 | 3.599,68 |
| Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti | Janez Cigler King | 5.451,85 | – |
| Ministrstvo za zdravje | Tomaž Gantar | 5.727,00 | 3.301,75 |
| Ministrstvo za javno upravo | Boštjan Koritnik | 5.451,85 | 3.158,48 |
| Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport | Simona Kustec | 5.555,03 | 3.212,31 |
| Ministrstvo za kulturo | Vasko Simoniti | 5.881,77 | 3.375,49 |
| Ministrstvo za notranje zadeve | Aleš Hojs | 5.747,94 | – |
| Ministrstvo za obrambo | Matej Tonin | 5.417,46 | 3.401,89 |
Slovenija
Najnižja plača: 940 evrov bruto (2020)
Povprečna plača: 1892 evrov bruto (2020)
BDP na prebivalca: 22.083 € (2018)
Preberite tudi:
Primerjava: koliko več zaslužijo ministri Janez Janša
Avstrija
V Avstriji je bruto plača ministrov in predsednika države vezana na plačo poslanca, ki znaša 8.930 evrov (podatki so za leto 2019). Zvezni predsednik ima plačo 25.006 evrov (količnik 2,8), kancler 22 227 evrov (količnik 2,5), vicekancelar s portfeljem 19 647 evrov (količnik 2,2), vicekancelar brez portfelja 17 860 evrov (količnik 2), prav tako kot zvezni ministri.
Najnižja plača: 1500 evrov (2020)
Povprečna plača: 3811 evrov (2019)
BDP na prebivalca: 42.870 € (2019)
Hrvaška
Najslabše plačan je minister za zdravje Vili Beroš, ki prejme 15.620 kun (2.090 evrov). Trije ministri imajo 16.400 kun (2.195 evrov) neto, pet jih ima več kot 17.000 kun (2.275 evrov), štirje imajo več kot 18.500 kun (2475 evrov), trije pa več kot 19.000 kun (2.540 evrov). več kot 20.000 kun (2.675 evrov). Premier ima plačo 22.000 kun (2.945 evrov).
Najnižja plača: 546 evrov (2020)
Povprečna plača: 1230 evrov (2020)
BDP na prebivalca: 13.270 € (2019)
Madžarska
Madžarski premier Viktor Orban po podatkih, ki jih je madžarska vlada objavila lani junija, je zaslužil 21 milijonov forintov (63.500 evrov ali 5.290 v povprečju na mesec), od tega je plačal 15 odstotkov prispevkov. Finančni minister je prejel 66.550 evrov letne plače, kolikor je bil tudi zunanji minister.
Najnižja plača: 487 evrov (2020)
Povprečna plača: 1165 evrov (2019)
BDP na prebivalca: 14.779 € (2019)
Italija
Oktobra lani so sprejeli zakon o zmanjšanju števila parlamentarcev v obeh domovih, da bi v naslednjem desetletju prihranili kar milijardo evrov. Število poslancev bo po naslednjih volitvah, predvidenih za leto 2023, padlo s 630 na 400, število senatorjev pa z 315 na 200. Poslanca v parlamentu v povprečju stane 230.000 evrov, senatorja pa 249.600 evrov.
Italijanski premier zasluži približno 80.000 evrov neto na leto (približno 6.660 na mesec). Paolo Gentiloni, predhodnik Giuseppe Conte, v letu 2016 zaslužil 109.607 evrov, takratni minister za šolstvo celo 180.291 evrov, minister za kulturo 148.692 evrov, minister za odnose s parlamentom pa 144.853 evrov bruto. Najmanj je zaslužil kmetijski minister, in sicer 46.750 evrov.
Minimalna plača: zakon ne določa minimalne plače
Povprečna plača: 2442 evrov (2020)
BDP na prebivalca: 28.090 € (2019)
Srbija
Konec lanskega leta so v Srbiji povišale plače v javnem sektorju. Po tem povečanju ima predsednik vlade Ane Brnabić 127.812 dinarjev (1.086 evrov) plače, predsednik Aleksandar Vučić 144.540 din (1.228 evrov), podpredsednik vlade in zunanji minister Ivica Dačić 108.627 din (923 evrov). Plače drugih ministrov se gibljejo med 95.000 (807 evrov) in 103.000 din (875 evrov). Minister za zdravje Zlatibor Lončar kot kirurg v Kliničnem centru Srbije ne prejme ministrske plače, ampak 88.000 din (748 evrov).
Najnižja plača: 343 evrov (2020)
Povprečna plača: 699 evrov (2019)
BDP na prebivalca: 6720 evrov (2019)
