Parlament je v torek sprejel zakonodajo za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe za starejše in oslabele, s čimer je obravnaval eno največjih napak v sistemu socialnega varstva v državi po več kot dveh desetletjih neuspelih poskusov zaporednih vlad.
Sistem, ki naj bi sprva stal milijardo evrov na leto, se bo od 1. julija 2025 financiral s prispevno stopnjo 1 % na bruto plače in neto pokojnine.
Po stopnji plačujejo tako zaposleni kot delodajalci, podobno kot veljajo obvezni prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, samostojni podjetniki in kmetje pa dvoodstotno stopnjo prispevka, ker so delodajalci in delojemalci.
Davek naj bi prinesel več kot 620 milijonov evrov, država pa bo prejela 190 milijonov, čeprav bo nekaj plačil iz lastnega žepa. Slovenija nima sistema dolgotrajne oskrbe, dolgotrajno oskrbo pa trenutno izvajajo domovi za starejše oziroma osebni asistenti.
Novi zakon želi to spremeniti in starejšim omogočiti, da ostanejo doma čim dlje.
Zakon, sprejet 17. julija, se bo izvajal postopoma. Veljati bo začel 1. januarja 2024, nove storitve pa bodo postopoma uvedene v naslednjih dveh letih.
Medtem ko obstaja široko soglasje o potrebi po sistemu dolgotrajne oskrbe, so odločitev o uvedbi posebnega davka kritizirale desnosredinske opozicijske stranke, ki so na strani podjetij in zanikajo, da je to še en način za podražitev dela.
Opozicija je tudi nezadovoljna, ker so zasebni ponudniki storitev bolj ali manj izločeni iz sistema.
Vladajoča koalicija je to branila kot edino možnost zagotavljanja stabilnega in rednega vira financiranja. Ključna prednost predloga zakona je bilo po njegovem mnenju spodbujanje javne mreže dolgoročnih ponudnikov in boljši dostop do storitev.
(Ela Petrovčič | sta.si)
