Visoki predstavniki držav članic ESA so na zasedanju potrdili nove programe ESA, prejeli sredstva za njihovo izvedbo in potrdili tri sklepe: o programih in dejavnostih ESA, o višini sredstev za opravljanje temeljnih dejavnosti agencije in Gvajanskem vesoljskem centru. in strateško testno infrastrukturo v obdobju 2023–2027.

Državni minister Matevi Vranje je na seji opozoril, da vesoljski sektor v Sloveniji v zadnjih šestih letih hitro raste. Dodal je, da: »Vesoljska tehnologija igra pomembno vlogo pri učinkovitem soočanju z novimi izzivi, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in varnost, ter pri spodbujanju celotnega gospodarstva, zato bo Slovenija okrepila sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo glede kompetenc in potencialov. slovenskih podjetij in ustanov.”

Slovenija bo svoj prispevek v programe ESA v letih 2022 in 2023 povečala s 3 milijonov evrov na 5,8 milijona evrov letnih vplačil. Slovenija se je na zasedanju dogovorila tudi za sodelovanje v programih: Digitalni dvojček Zemlje (v okviru programa za opazovanje Zemlje), Naložbe v industrijske inovacije (v okviru programa za opazovanje Zemlje), Poslovne aplikacije in vesoljske rešitve (BASS). ) kot del programa ARTES).

Poleg tega je Slovenija potrdila sodelovanje v štirih izbirnih programih ESE, v katerih je sodelovala do sedaj, in sicer: General Support Technology Programme (GSTP), Earth Observation (EO) Programme, PRODEX Science Programme ter Human and Robotic Exploration. . Program (E3P 3).

S podpisom posodobljenega pridružitvenega sporazuma z Evropsko vesoljsko agencijo leta 2020 je Slovenija svoje sodelovanje nadgradila s ciljem postati polnopravna članica.

Slovenija pritegne približno 30 % več denarja, kot ga izplača, ekonomski multiplikator, ki ga ustvarijo te naložbe, pa je petkrat višji. Dolgoročno načrtovani učinek sodelovanja slovenskih podjetij in raziskovalnih ustanov v programih ESA je še toliko večji, saj želi Slovenija razviti povsem nove panoge z visoko dodano vrednostjo, ki se že začenjajo pojavljati okoli slovenske vesoljske industrije.

V zadnjih letih je kar nekaj podjetij izkoristilo to priložnost in uspešno konkuriralo na razpisih ESA. Podpisanih je bilo več kot 60 pogodb v skupni vrednosti več kot 17,7 mio. Nekatera podjetja in organizacije so uspešno nadgradila sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo v okviru instrumenta Obzorje 2020 ali sklenila večje posle na mednarodnih trgih.

Podjetja in organizacije, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo ali raziskovanjem vesolja in katerih izdelki ali storitve konkurirajo globalno z njihovimi izdelki ali storitvami, na primer Sinergise, Skylabs, Balmar, Dewesoft, Duol, Cosylab, Vesolje-SI, Institut Jožef Štefan, The Raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Geocodis, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici in drugi.

Sklepi, sprejeti na CM22 seji Sveta ESA, bodo omogočili kontinuiteto tako podjetjem in institucijam, ki že sodelujejo z ESA, kot tudi novim podjetjem (predvsem na področju naprednih tehnologij, kjer je Slovenija po razvitosti na prvem mestu). Omogočena bodo tudi podjetja, ki razvijajo inovativne tehnologije in izdelke, a običajno niso aktivna na področju raziskovanja vesolja (npr. pogonski sistemi, senzorji, elektronika, 3D-tiskanje, robotika itd.). Zato bo podprt razvoj inovativnih in komercialno trajnostnih izdelkov in storitev.

Video s podatki držav članic je na voljo na spletni strani Ese.