Odločitev Komisije za človekove pravice je v nasprotju s sodbo španskega ustavnega sodišča. Leta 2020 je špansko vrhovno sodišče razsodilo, da je bila sodba iz leta 2018 o začasni suspenziji članov regionalnega parlamenta do obsodbe utemeljena. Dva njegova člana pa sta se glede na to od odločitve distancirala “Nobene samovoljne ali nepopravljive škode s strani nacionalnih sodišč”. To sta Portugalec Jose Santos in Egipčan Wafa Bassim.

Regionalno vlado še vedno vodijo separatisti. Vladajoča stranka Esquerra Republicana de Catalunya, kot pove njeno ime, ni obupala nad odcepitvo od Španije. Panel je špansko centralno vlado pozval, naj odgovori v 180 dneh.

Odločitve, kot so priporočila Odbora ZN za človekove pravice (ne zamenjujte ga s 47-članskim Svetom ZN za človekove pravice), niso zavezujoče. Ustanovljen je bil leta 1976 in se sestaja trikrat na leto, spomladi v stavbi Združenih narodov v New Yorku ter poleti in jeseni v Uradu Združenih narodov v Ženevi. Polovica od osemnajstih članov, izvoljenih za dveletni mandat, je iz Sredozemlja (Albanija, Egipt, Francija, Grčija, Maroko, Portugalska, Španija, Tunizija in Slovenija). Predsednica Fotini Pasartzis je Grkinja, Vasilka Sancin, ena od treh podpredsednic, pa Slovenka.

* Oriol Junqueras (nekdanji podpredsednik Katalonije in nekdanji regionalni minister za gospodarstvo in finance), Raul Romeva (minister za zunanje zadeve in institucionalne odnose Generalitata Katalonije), Jordi Turul (minister predsednika in tiskovni predstavnik Generalitata), Dolors Bassa (ministrica za delo in socialne zadeve Katalonije), Carme Forcadell (nekdanja predsednica katalonskega parlamenta), Joaquin Forn (nekdanji minister za notranje zadeve Generalitata), Josep Rull (nekdanji minister za ozemlje in stabilnost Generalitata ), Jordi Sánchez (nekdanji predsednik katalonske narodne skupščine), Jordi Guixard (nevladna organizacija Amnium Cultural, nekdanji predsednik podjetja).