Luksemburg, Finska in Nizozemska imajo po 98 % največji delež gospodinjstev z dostopom do interneta. podatki Eurostata V programih digitalnega gospodarstva.

Med članicami EU imajo najnižjo stopnjo internetne povezljivosti Grčija (85 %), Hrvaška (86 %) in Bolgarija (87 %). Toda za Bolgarijo je v zadnjih 5 letih še vedno več kot 20 %.

Stopnja prodora interneta v EU je zdaj 93 %, kar je 21 % povečanje v samo 10 letih.

Kar zadeva razkorak med mestom in podeželjem ter dostop do interneta, so gospodinjstva v mestih (92 %) in predmestjih (90 %) na splošno manj povezana kot v velikih mestih (94 %). Belgija, Slovenija in Estonija so izjeme splošnega trenda, saj mesta in predmestja zagotavljajo več domačega dostopa do interneta v primerjavi z mesti in podeželjem.

V Luksemburgu je razlika med tremi geografskimi regijami le 1 ali 2 odstotni točki.

Kako pogosto brskamo?

90 % prebivalcev EU, starih od 16 do 74 let, je v treh mesecih pred to raziskavo vsaj enkrat uporabilo internet. 84 % jih je do interneta dostopalo vsakodnevno, 5 % pa vsaj enkrat na teden.

Zanimivo je, da je na Norveškem (čeprav ni članica EU) 100 % posameznikov uporabljalo internet v treh mesecih pred zbiranjem teh podatkov.

Delež prebivalstva, ki ne uporablja interneta, je leta 2022 znašal 7 %, v Grčiji in na Portugalskem pa 14 % ter na Hrvaškem in v Bolgariji 13 %.

52 % posameznikov v EU je na spletu iskalo informacije v zvezi z zdravjem (npr. poškodbe, bolezni, prehrana, promocija zdravja). Na Finskem je ta stopnja dosegla 81 %, v treh drugih državah članicah pa 70 %: na Nizozemskem (78 %), Cipru (73 %) in Danskem (71 %). Najnižji delež sta zabeležili Romunija (29 %) in Nemčija (37 %).

Več kot 80 % uporabnikov interneta v Luksemburgu je leta 2022 kupovalo blago in storitve prek interneta, vendar je to manj kot na Danskem ali Nizozemskem z 88 %. Nasprotno pa je bil delež manjši v Romuniji (30 %) in Bolgariji (23 %). Največji porast so opazili na Madžarskem (do 31 %) in v Romuniji (do 30 %), kar pomeni, da skoraj nihče v Romuniji pred letom 2017 ni kupoval blaga ali storitev prek spleta.

Najbolj priljubljena uporaba interneta je bila komunikacija: pošiljanje/prejemanje elektronske pošte (77 %), takojšnje sporočanje (72 %) in klicanje ali video klici (66 %). 65 % jih je uporabljalo za pretakanje televizije in filmov.
Večina ljudi uporablja internet za branje spletnih strani z novicami/časopisov (64 %), gledanje video vsebin iz komercialnih storitev ali storitev za skupno rabo (61 %), bančništvo (60 %), sodelovanje v družbenih omrežjih (58 %) in poslušanje. za glasbo (54 %).

Manj kot petina uporabnikov je uporabila internet za dokončanje akademskega spletnega tečaja, vendar jih je približno 15 % porabilo čas za izražanje mnenj o državljanskih ali političnih vprašanjih.