Sofija (Bolgarija), 13. december (Glej novice) – Povprečna gospodarska rast v 11 državah članicah EU v Srednji in Vzhodni Evropi (CEE-11) se bo naslednje leto upočasnila na 1,2 %, je v torek napovedal berlinski Scope Estimates. Julijska napoved je bila 3,3-odstotna rast.

Nasprotno pa se bo gospodarska proizvodnja leta 2022 v državah CEE-11, vključno z Bolgarijo, Hrvaško, Romunijo in Slovenijo, povečala za 4,6 % v primerjavi s 3,8-odstotnim povečanjem, pričakovanim v juliju, je Scope dejal v svojem Suvereign Outlook 2023. Poročilo je bilo objavljeno v ponedeljek.

Pričakovani upad v regiji prihodnje leto bo odraz zahtevnih gospodarskih obetov, ki izhajajo iz obsežnih učinkov trajajoče vojne v Ukrajini, visoke inflacije in znatnega dviga obrestnih mer, ko centralne banke zaostrujejo denarno politiko.

Čeprav se pričakuje, da bo inflacija v državah CEE-11 dosegla vrh v zadnjem četrtletju leta 2022 ali v prvem četrtletju leta 2023, bo ostala nad cilji centralne banke.

“Višje cene energije, saj si vlade prizadevajo za stalna, pogostejša zvišanja cen, bodo alternative odvisnosti od ruskega izvoza energije ohranjale visoko inflacijo,” je opozoril Schoep.

Cene plina v evropskih državah so nedavno nekoliko padle, potem ko so bila skladišča plina dovolj vbrizgana, da so zagotovile energetske potrebe za trenutno kurilno sezono. Vendar pa bi lahko ob trdni politiki izogibanja uvozu plina iz Rusije kratkoročno nastopile težave v obliki zelo velikega pomanjkanja plina po vsej Evropi naslednjo zimo.

V nekaterih državah, kot je Romunija, lahko centralne banke upočasnijo tempo uradnih dvigov obrestnih mer že leta 2023, vendar bi se ta trend lahko obrnil, če bi prišlo do nepričakovanega povečanja inflacije ali če bi trg državnega dolga naslednje leto postal bolj restriktiven.

“Donosi 10-letnih državnih obveznic v lokalni valuti za vlade CEE-11 so se od konca leta 2021 več kot podvojili. Stroški izposojanja se bodo naslednje leto povečali in ostali nestanovitni po vsej regiji,” je dodal Schoep.

V povprečju naj bi državni proračunski primanjkljaji po vsej regiji leta 2023 znašali 4,3 % bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2022 pa nekoliko pod 4,4 %.

Hrvaška izstopa od preostale regije, ko se 1. januarja pridruži evru, z julijsko oceno, povišano z BBB na BBB+, kar odraža pričakovano odpravo valutnih tveganj za gospodarstvo države, stanje zasebnega in javnega dolga. .

Za Bolgarijo bi lahko politična nestabilnost in verjetnost ponovnih volitev v prvi polovici leta 2023 vplivala na časovni okvir za sprejetje evra 1. januarja 2024 z odložitvijo pomembnih reform. To bo zmanjšalo verjetnost nadaljnjih nadgradenj ocene s trenutnega BBB+.

“Naši splošni obeti za državo za leto 2023 ostajajo negativni, kar kaže na večjo možnost znižanja bonitetnih ocen kot zvišanja prihodnje leto,” je dejal Giacomo Barisone, vodja Scope za bonitetne ocene držav in javnega sektorja. Več kot 20 % javno ocenjenih državnih vrednostnih papirjev Scope ima negativne obete v primerjavi s samo 11 % pozitivnimi.

Gospodarstvo euroobmočja naj bi prihodnje leto skoraj stagniralo, z rastjo v osnovnem scenariju le 0,7 %, kar je 1,1 odstotne točke manj kot julija.

“Osnovni scenarij družbe Scope ne predvideva hude svetovne recesije ali recesije v evrskem območju ali svetovne finančne krize v letu 2023, čeprav hitro zvišanje obrestnih mer in obrnjena krivulja donosa nakazujeta tveganja v letu 2023 in pozneje – ki ogrožajo konec svetovnega gospodarskega okrevanja po covidu. ,” je zaključil Scope.