Aktualni slovenski in hrvaški premier sta se na tretjem skupnem srečanju pogovarjala o krepitvi sodelovanja med državama, energetiki, nezakonitih migracijah in razmerah na Zahodnem Balkanu. Predsednika vlad sta podpisala sporazum o sodelovanju pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja, ministra pa sta podpisala solidarnostni sporazum za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom.
Slovenija in Hrvaška imata tesne medsebojne vezi, je po srečanju s hrvaškim kolegom v Banskih dvorih dejal premier Golop. Zahvalil se je za podporo Hrvaške pri izglasovanju Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Po 20 letih priprav je izrazil zadovoljstvo, da sta predsednika vlad obeh držav podpisala sporazum, da bo prebivalcem dela hrvaške Istre omogočen dostop do Splošne bolnišnice Izola. Kot je navedel slovenski premier, se Splošna bolnišnica Izola z danes podpisanim sporazumom vrača v svojo staro vlogo, ki zagotavlja nujno podporo nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja delu Istrske županije.
Sklenitev bilateralnega sporazuma postavlja temelje za zagotavljanje nujne medicinske pomoči na obmejnem območju Istrske županije in Obalno-kraške regije. Sporazum zajema mesta Umag, Novigrad in Buje ter občine Brtonigla, Grožnjan in Oprtalj. Zadevno območje ima približno 320 000 prebivalcev, ki se v turistični sezoni podvojijo. S tem dogovorom bo prebivalcem in obiskovalcem območja omogočen dostop do nujne medicinske pomoči in zdravljenja v Splošni bolnišnici Izola.
Slovenski minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumar ter hrvaški minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj Davor Filipović sta po obisku v Panskih dvorih podpisala sporazum o solidarnostnih ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom. Vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Sporazum zagotavlja tehnično, pravno in finančno podlago za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU za pomoč pri oskrbi s plinom zaščitenih odjemalcev v skladu z uredbo EU.
Mehanizem popolne solidarnostne podpore se izvaja kot zadnja možnost za države članice, potem ko so že sprejele vse ukrepe za zagotovitev oskrbe zaščitenim odjemalcem, vključno s prekinitvijo dobave plina. “Današnji podpis medvladnega sporazuma o solidarnostnih ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je velikega pomena. Gre za še enega v nizu primerov dobre prakse pri poglabljanju odnosov med državama,” je ob podpisu dokumenta dejal minister Kumar. . . “Slovenija je s tem sporazumom dobila alternativne poti za oskrbo s plinom in zahvaljujemo se Hrvaški za ta korak solidarnosti,” je v izjavi za javnost v Dvorih dejal minister Kumer Banski.
Premierja Kolob in Blenkovic sta se med uradnim obiskom dotaknila tudi problematike nezakonitih migracij na Zahodnem Balkanu. Slovenija bo še naprej podpirala ukrepe za preprečevanje nezakonitih migracij in varovanje zunanjih meja EU, pri čemer bo agencijam dala ključno vlogo in bolje izkoristila enote Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex.
Glede upravljanja z migracijami premier podpira odprt dialog in meni, da se mora Evropa za učinkovito spopadanje z migracijami obrniti navzven in obravnavati problem v državah izvora in tranzita. Glede Zahodnega Balkana je pozval k usklajenemu delovanju in sodelovanju. Začeti je treba pri policiji: “Slovenska policija dobro sodeluje s policijo Bosne in Hercegovine pri preprečevanju nezakonitega priseljevanja. Frontex lahko svojo pravo vrednost pokaže šele pri upravljanju nacionalnih policijskih sil vzdolž celotne zahodnobalkanske migrantske poti.” Po drugi strani pa Kolob močno verjame, da bi morala Frontex okrepiti svoje delovanje vzdolž celotne zahodnobalkanske migracijske poti, vključno z glavnima tranzitnima državama Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Pozdravil je odločitev Hrvaške, da gosti šest svetovalcev Frontexa, pristojnih za repatriacijo nezakonitih priseljencev.
Glede sodelovanja na področju jedrske energije je slovenski premier trdno prepričan, da lahko “obe državi najdeta rešitve za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki bodo koristile obema državama”. Meni tudi, da je projekt NEK 2 v skupnem interesu obeh držav – tako z vidika prebivalstva kot gospodarstva. Zato hrvaško stran ni le seznanil s fazo projekta NE2, ampak jo je tudi povabil k sodelovanju. Slovenija se zanima za sodelovanje v projektu nadgradnje terminala za UZP na otoku Krk. Premierja sta se v Zagrebu zavzela za medsebojno krepitev gospodarskih, energetskih in prometnih vezi.
Predsednik slovenske vlade je pojasnil, da trenutna vlada ni spremenila svojega stališča do vprašanja slovensko-hrvaške meje. Vsak predstojnik upravnega organa je dolžan spoštovati in izvršiti odločitev mejnega arbitra. “Ne morem in ne bom spremenil svojega razmišljanja. Spoštujemo stališče vlade Republike Hrvaške, a potrebujemo mediacijo,” je dejal premier Kolob. Implementacija arbitražne razsodbe je v našem nacionalnem interesu, hrvaška stran pa raje išče druge rešitve.
V drugem delu obiska se je slovenski premier srečal s predsednikom Republike Hrvaške Zoranom Milanovićem, s katerim sta izmenjala poglede na razmere v regiji in se zavzela za krepitev stabilnosti.
Premier Kolob je svoj prvi uradni obisk na Hrvaškem sklenil v hrvaškem saboru, kjer ga je sprejel predsednik sabora Gordon Jandroković. Kolob in Jandroković sta potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za krepitev odnosov in sodelovanja med sosednjima državama.
