Ljubljana – Potem ko je računsko sodišče revidiralo nadzorniško vlogo Banke Slovenije pri zadnji sanaciji bank v letih 2013 in 2014, napoved ugotovitev zdaj visi v zraku. Banka Slovenije je namreč člen zakona, ki je računskemu sodišču dal podlago za to revizijo, poslala v presojo ustavnosti in predlagala njegovo prekinitev do odločitve. Banka Slovenije bo hkrati zaposlila skupino pravnih strokovnjakov, ki bodo pripravili nove rešitve za učinkovito zaščito razlaščenih bančnih vlagateljev.
Boštjan Vasle FOTO: Jože Suhadolnik / Delo
Računsko sodišče je revizijo pri centralni banki začelo v začetku leta 2019, nekaj mesecev po tem, ko je Banka Slovenije umaknila zahtevo za ustavno presojo člena, ki omogoča takšno revizijo po zamenjavi poslovodstva. Zdaj je Banka Slovenije v svoji ustavni presoji znova vložila določbe zakona o bančništvu, ki računskemu sodišču omogočajo nadzor nad nadzornimi praksami Banke Slovenije. Sedanji guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pojasnjuje, da so se za to odločili, potem ko so videli, da je Računsko sodišče ta člen razlagalo zelo široko. “Na Banki Slovenije smo upali, da bo razlaga Računskega sodišča takšna, da ne bo posegala v našo neodvisnost. Ker pa se to ni zgodilo, smo se odločili, da jo zaščitimo s presojo ustavnosti,” je dejal Vasle . Kot razumemo, so se revizorji vmešavali v upravni postopek, ki je v pristojnosti sodišč.
Tomaž Vesel Foto Matej Družnik
Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel pravi, da je zanj odločitev Banke Slovenije, da ponovno preuči omenjene določbe, presenečenje. “Za to ne vidim razloga, saj menim, da nikakor nismo presegli svojih pooblastil in da smo delo temeljito opravili,” je dodal. Računsko sodišče je že pripravilo osnutek revizije, čemur je Banka Slovenije že nasprotovala. Kot je dejal Vesel, bodo še naprej delali in če ustavno sodišče ne bo odločilo v določenem roku, bodo poročilo tudi objavili. Ugotovitve ne razkrivajo, so se pa državni revizorji odločili za vse ključne elemente pri sanaciji bank – od izvajalcev do ocene vrednosti premoženja in zavarovanja do samih stresnih testov.
Bomo dobili nov zakon o razlastitvi?
Hkrati pa po besedah Vasleta Banka Slovenije poskuša zgodbo razvozlati z sanacijo bank in razlastitev delničarjev in lastnikov podrejenih bančnih obveznic po šestih letih. Za to Banka Slovenije zdaj namerava najeti skupino pravnih strokovnjakov, da v nekaj mesecih pripravijo rešitve, ki bi razlaščenim vlagateljem nudile učinkovito pravno zaščito in bi bile v skladu z ustavo ter slovenskim in evropskim pravnim redom. Sodelovali naj bi v omenjeni skupini Franc Testen, Miha Juhart, Miro Prek v André Prüm, njegovo delo pa bi podpirala Banka Slovenije in Ministrstvo za finance.
Današnjo izjavo guvernerja Boštjana Vasleta Mednarodni denarni sklad razume kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazati, da je bila “bančna luknja” izračunana pravilno, čeprav ni bila izračunana ob predpostavki podjetja, ki deluje v skladu s mednarodnimi računovodskimi standardi. Predlog Banke Slovenije za ustanovitev tako imenovane skupine štirih domačih in enega tujega (luksemburškega) pravnega strokovnjaka za mnenje o reorganizaciji ima po njihovem mnenju glavno pomanjkljivost, imenovano “neodvisnost”, saj stranka in plačnik v tem primeru Banka Slovenije, “predloži tezo, ki jo dokažejo pravni strokovnjaki”. “Če bi imela Banka Slovenije resen namen neodvisne revizije, bi čakala, da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da je to mnenje računsko sodišče za Banko Slovenije ne bo zelo naklonjeno, saj sicer ne vemo, zakaj bi Banka Slovenije ponovno podala pobudo na ustavno sodišče, da preveri, ali je računsko sodišče pristojno za presojo tega vprašanja. preden bo izdano končno mnenje računskega sodišča, “opozarjajo.
Spomnimo, da je že sprejeti zakon, ki naj bi zagotavljal pravno zaščito razlaščenim, ustavno sodišče pridržalo na pobudo Banke Slovenije. Slednja se ni strinjala z rešitvijo plačila odškodnine za omenjena razlastitev.
Tudi Slovenijo zaradi preiskave sanacije bank tožita Evropska komisija in Evropska centralna banka. Odvetnik na Evropskem sodišču Juliane Kokott je september letos v svojem mnenjuda je kazenska preiskava v Banki Slovenije kršila zakonodajo Evropske unije, saj so naši organi pregona hišno preiskavo izvedli enostransko in brez predhodnega usklajevanja ali pridobitve odločbe sodišča EU. Če bo evropsko sodišče sledilo temu stališču, bo Slovenija tožbo izgubila.
