Uvodni stavek Tolstojeve Ane Karenjine je zelo priljubljen v svetovni literaturi, vendar ima poseben pomen za ekonomiste, za katere odraža načelo, ki ga je mogoče uporabiti v mnogih kontekstih in na različnih področjih študija. Politika Ane Karenjine navaja, da je treba v celoti izpolniti nabor pogojev, potrebnih za uspeh, in da bo odsotnost katerega koli od teh pogojev privedla do neuspeha. Posledično so si vsi uspehi v osnovi podobni, ker odražajo prisotnost enakih dejavnikov, neuspehi pa so različni, vsak pa izhaja iz svojih edinstvenih napak.

Svetovna gospodarska kriza, ki je obkrožila epidemijo vlade Govt-19, politiko Ane Karenjine postavi na glavo. Vzroki za epidemije, ki jih povzročajo šoki, zapiranje meja, propad trgovine, omejitve potovanj in nihanja finančnih trgov so pogosti v državah in regijah, medtem ko je načrtovano okrevanje edinstveno, saj je vsak odziv politike zaznamovan z različnimi okoliščinami. Uspeh v obdobju po epidemiji bo odraz vrste politik in zmogljivosti, ki so edinstvene za vsako državo, vključno z nacionalnimi stopnjami cepljenja, vključevanjem v ključne gospodarske sektorje, zmožnostjo zagotavljanja finančnih in denarnih spodbud ter izterjavo dolga v zasebnem sektorju. Vse “nesrečne” države so v bistvu enake in vsaka “srečna” država je srečna na svoj način.

Vsako nacionalno okrevanje predstavlja značilnosti države, vendar lahko uspeh ali neuspeh velikih gospodarstev in gospodarskih taborov močno vpliva na obete majhnih gospodarstev in držav v razvoju. Nedavni razvoj proizvodnje cepiv v ZDA in drugih naprednih gospodarstvih je povečal pričakovanja za svetovno gospodarsko okrevanje. Glede na pomladno izdajo leta 2021 Word Economic Outlook (WEO) Mednarodnega denarnega sklada (IMF) naj bi se svetovno gospodarstvo leta 2021 povečalo s 6 odstotki, januarja pa naj bi se okrepilo 5,5 odstotka iz naprednih gospodarstev. Z izjemnimi finančnimi in denarnimi spodbudami so ZDA, Kitajska in Zahodna Evropa pripravljene na hitro rast: rast BDP v ZDA, Kitajski in Zahodni Evropi bo leta 2021 6,4, 8, 4 in 4,5 odstotka. Latinska Amerika in Karibi (LAC) ter Evropa in Srednja Azija (ECA) naj bi se povečale za 4,4 in 3,6 odstotka, čeprav imajo države velika nihanja.

Razlike v stopnjah cepiv so privedle do olajšanja nadzora, povezanega z epidemijo in nadaljevanjem gibanja, proizvodnje, trgovine in potovanj, kar je povzročilo razlike v razvojnih načrtih. Kljub dobremu splošnemu napredku so široka nihanja v pokritosti s cepivi tesno povezana z ravnjo nacionalnega dohodka. Počasen napredek pri cepljenju v državah v razvoju ogroža njihovo okrevanje, hkrati pa povečuje globalno tveganje za virusne mutacije. Mnoge države, ki se trenutno soočajo s prenovljenimi okužbami in / ali sevi novih virusov, so prisiljene ponovno uvesti omejitve in odložiti vrnitev k običajni gospodarski dejavnosti.

Drugo gonilo različnih gospodarstev je stopnja vključenosti vsake države v mednarodne vrednostne verige, povezane z naprednimi gospodarstvi. Svetovna trgovinska organizacija (STO) ocenjuje, da bo leta 2021 trgovina znova naraščala za 8,0 odstotka, ko se bo svetovna gospodarska aktivnost spet okrepila. Ponovna vzpostavitev globalnih in regionalnih verig vrednosti spodbuja tudi trgovino z investicijskim blagom in vmesnimi vložki. Na primer, rast ameriške industrijske proizvodnje naj bi pospešila okrevanje mehiškega proizvodnega sektorja zaradi močne sinhronizacije med poslovnimi cikli obeh držav. Podobno naj bi ob upoštevanju tesne vključitve mnogih držav v razvoju v Evropsko računsko sodišče z EU obnova evropskih regionalnih vrednostnih verig povečala možnosti za rast v celotnem Evropskem računskem sodišču. Cene nafte, kovin, hrane in drugih surovin naj bi se povišale z okrevanjem svetovne gospodarske aktivnosti. Okrevanje cen surovin je že spodbudilo rast v nekaterih državah ECA, vključno s Kazahstanom in Uzbekistanom, ter v državah LIC, kot so Brazilija, Kolumbija, Čile in Peru. Visoke cene surovin so sicer ugodne za izvoznike bogatega blaga, vendar lahko predstavljajo glavobol neto uvoznikom, zlasti državam v razvoju, ki se zanašajo na uvoz nafte. Storitve bodo vključevale trgovino in se po pričakovanjih ne bodo vrnile na raven pred epidemijami pred letom 2022. Kriza najbolj prizadene gostinski in potovalni sektor, karibske in balkanske turistične države pa se soočajo s počasnim in negotovim okrevanjem.

Tretja preusmeritev v političnem odzivu, ki so ga sprejele finančne in monetarne oblasti. Številna okrožja se soočajo z inflacijskimi pritiski, ki bodo zmanjšali sposobnost centralnih bank, da vzdržujejo denarno politiko. Širitve valut, hitra rast kreditov, depreciacija deviznega tečaja in naraščajoče cene surovin so poslabšale inflacijske pritiske v Braziliji, Kazahstanu, Mehiki, Rusiji, Turčiji in Ukrajini. Številne centralne banke so v prvem četrtletju 2021 že zvišale referenčne obrestne mere ali pomenijo konec svojih popustitvenih ciklov. Medtem ko je treba obvladovati inflacijo, lahko inflacija zmanjša možnosti hitrega okrevanja s spodbujanjem obrestnih mer, spodbujanjem odtoka kapitala ali oslabitvijo deviznih tečajev. Tesne monetarne politike v naprednih gospodarstvih bi lahko poslabšale finančne razmere na nastajajočih trgih in poslabšale nestanovitnost kapitalskih tokov, zlasti za najbolj ranljiva gospodarstva ECA in LIC. Tudi v odsotnosti monetarne tesnosti se bodo donosi 10-letnih obveznic ZDA v prvem četrtletju 2021 močno povečali, kar bo pritiskalo na menjalne tečaje nastajajočih trgov, da bodo zaostrili svojo monetarno politično naravnanost.

Prav tako se je okrepil finančni pritisk, ko si vlade prizadevajo zagotoviti nujno gospodarsko podporo, ne da bi spodkopavale zaupanje vlagateljev. Recesija, ki jo povzroča epidemija, je spodbudila primanjkljaje in stopnje dolga v številnih gospodarstvih, zlasti v državah LIC in ECA, od katerih so mnoge že pred letom 2020 imele hitro strukturo dolga. Dinamika vzdržnega dolga je v celoti integrirana s podporo pred širšim okrevanjem, ki bi lahko prisililo vlade, da umaknejo ključna sredstva. Čeprav naj bi bili fiskalni primanjkljaji med letoma 2020 in 2021 ozki, pa naj bi bili po zgodovinskih merilih veliki. Krčenje finančnega prostora bo oslabilo sposobnost številnih vlad, da zagotovijo nadaljnjo rotacijsko podporo, čeprav sta Čile in Peru pomembna izjema v regiji LIC, ki imata še vedno dodaten prostor za spodbujanje gospodarske dejavnosti. Na Evropskem računskem sodišču bo instrument EU za oživitev in recesijo zagotavljal znatne subvencije Romuniji, Bolgariji in Poljski, medtem ko finančni prostor v številnih državah, vključno z Zahodnim Balkanom in Ukrajino, še naprej upada. Virična gospodarstva v Srednji Aziji se lahko še naprej financirajo z višjimi cenami surovin. Če javne kreditne poti postanejo nevzdržne, lahko nekatere države začnejo finančno represijo, da preprečijo naraščajoče stroške zadolževanja, pospešijo inflacijo in oslabijo svoje valute.

Prispevek k naključnemu globalnemu okrevanju prispeva na račun zasebnega sektorja vsake države. Obremenitve podjetniškega dolga so bila na izstopajočih trgih in v gospodarstvih v vzponu (EMDE) že ves čas na vrhuncu: enostaven dostop do mednarodnih kreditnih trgov, ki se je v zadnjem desetletju kopičil v tujini, kar je povzročilo valutno neusklajenost med dolgom in dolgom storitev, ki je povečala in poslabšala ranljivost podjetij za travme v zvezi s transakcijskimi storitvami in naraščajočo globalno averzijo. Konec leta 2019 je bil znesek dolga podjetij v Ukrajini, na Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji blizu 50 odstotkov BDP na leto, v Bolgariji, Rusiji in Turčiji pa več kot 70 odstotkov. Raven dolga podjetij je v regiji LIC razmeroma nizka, z izjemo Čila, kjer dolg podjetij presega 100 odstotkov BDP. Izpostavljenost podjetij EMDE se je med epidemijami močno povečala, zlasti med podjetji z že obstoječimi dolžniškimi obremenitvami in tistimi, ki delujejo v sektorjih, ki so še posebej izpostavljeni gospodarskemu vplivu COVID-19. Po epidemiji so se oblikovalci politik v številnih EMDE osredotočili na preprečevanje propada podjetij z vbrizgavanjem likvidnosti brez primere, banke pa sprejemajo ukrepe strpnosti, s katerimi pomagajo razširiti kreditno sposobnost v realnem sektorju. Vendar vladna toleranca do nelikvidnih in insolventnih podjetij (tj. “Podjetij duhov”) in nedonosnih kreditnih kazalnikov ni v celoti zajela padca kakovosti nepremičnin v finančnem sektorju. Višje premije za korporativna tveganja predstavljajo večje tveganje za neplačila kreditov, podjetja, ki se soočajo z velikimi spremembami dolga, pa lahko zmanjšajo prihodnje naložbe in srednjeročno počasi rastejo. Razlike na poti izterjave bodo odražale sposobnost nacionalnih oblikovalcev politik, da olajšajo izvajanje socialnega dolga in zagotovijo učinkovito delovanje mehanizmov za prestrukturiranje dolga in kreditnih struktur. Ti pogoji so še posebej pomembni v EMDE, kjer so stečajne strukture na splošno šibke in neučinkovito reševanje kreditov pogosto vodi do pretiranega uničenja kapitala, tudi v običajnih okoliščinah.

Pisci so v ekipi Svetovne banke. Ta del je povzet po blogih Svetovne banke. (www.blogs.worldbank.org)