V Nagornem Karabahu, regiji na Kavkazu, ki je že dolgo jabolko spora med Azerbajdžanom in Armenijo, so ponovno izbruhnili ostri spopadi. Azerbajdžan je sporočil, da je sprožil veliko “protiofenzivo” na armenske separatiste, ki trdijo, da so sestrelili dva azerbajdžanska vojaška helikopterja. Poročajo tudi o umrlih. V Armeniji in Gorskem Karabahu so razglasili vojno stanje in splošno mobilizacijo, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je izrazil veliko zaskrbljenost.
Spor o Gorskem Karabahu sega v devetdeseta leta, v času razpada Sovjetske zveze. To je območje, ki ga naseljujejo predvsem armenski kristjani, vendar leži globoko na ozemlju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo le tamkajšnje Armence zaščititi pred napadom na Azerbajdžan. Ta trdi, da je Armenija zasedla azerbajdžansko ozemlje.
Med letoma 1991 in 1994 je bilo ubitih približno 30.000 ljudi, na tisoče pa je pobegnilo s tega območja. Maja 1994 sta obe strani dosegli sporazum o premirju, vendar ni dokončne rešitve.
Armenske oblasti so sporočile, da so kot odgovor na napade azerbajdžanske strani, ki so se začeli okoli 6. ure zjutraj po srednjeevropskem času, sestrelili dva azerbajdžanska helikopterja in tri bojne drone ter zadeli tri sovražne tanke.
Napadi so bili usmerjeni na civilna naselja, vključno z glavnim mestom regije Stepanakertom, so danes sporočile oblasti v Gorskem Karabahu in ljudi pozvale, naj se umaknejo na varno. V granatiranju je bilo uničenih veliko hiš, poročajo pa tudi o ranjenih, piše STA. V spopadih sta bila ubita tudi Armenka in otrok.
V pripravljenosti za boj vseh 18 let
Oblasti Gorskega Karabaha so razglasile vojno stanje in splošno vojaško mobilizacijo za celotno območje. “Razglašam vojno stanje” in mobiliziram vse, ki so sposobni za opravljanje vojaške dolžnosti in so starejši od 18 let, je na izrednem zasedanju parlamenta v Stepanakertu dejal predsednik Gorskega Karabaha Araik Harutjunjan.
Kmalu zatem je armenska vlada v Erevanu razglasila tudi vojno stanje in splošno mobilizacijo v državi.
Obe strani se obtožujeta spopadov. Armenski premier je na Facebooku zapisal, da je spopadov začela azerbajdžanska stran. Tiskovna predstavnica armenskega obrambnega ministrstva je tudi polno odgovornost za spopade pripisala azerbajdžanskemu vojaško-političnemu vodstvu.
Azerbajdžansko obrambno ministrstvo v Bakuju je medtem sporočilo, da je začelo ofenzivo ob meji, da bi “končalo vojaške dejavnosti armenskih oboroženih sil in zagotovilo varnost civilnega prebivalstva”. S tem so potrdili, da je bil en njihov helikopter sestreljen, vendar je posadka na varnem.
Rusko zunanje ministrstvo je danes pozvalo obe strani, naj nemudoma končata boje in začneta pogovore o stabilizaciji razmer, je dejala Moskva.
Rusija je pripravljena posredovati
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z armenskim kolegom Zohrabom Mnakakanyanom izrazil pripravljenost Moskve za posredovanje med konfliktnimi stranmi.
Lavrov je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi spopadov in informacij o mrtvih in ranjenih. Poudaril je, da je treba čim prej ustaviti ogenj.
