Vključevanje in sodelovanje starejših v družbi ter priznavanje njihovih prispevkov k družbi, kulturi, gospodarstvu in politiki so bistveni za izboljšanje kakovosti življenja starejših. Zaradi tega je Generalna skupščina Združenih narodov 14. decembra 1990 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. S staranjem prebivalstva se družbe soočajo z naraščajočo diskriminacijo na podlagi staranja, pri čemer so starejši pogosto spregledana demografska skupina. Zlasti pandemija Covid-19, ki je razkrila številne pomanjkljivosti, je težavo še povečala.

Slovenija že več kot desetletje prispeva k razpravi o človekovih pravicah starejših in si prizadeva za zaščito človekovih pravic starejših po vsem svetu. Poleg tega je sopredsednik medregionalnega odbora prijateljev človekovih pravic starejših v Ženevi in ​​skupine ZN za staranje v New Yorku.

Slovenija opozarja na pomen naslavljanja pravic starejših prek mednarodnih organizacij in neodvisnih mehanizmov za varstvo človekovih pravic. Na letošnjem 51. zasedanju Sveta ZN za človekove pravice so Slovenija, Argentina in Brazilija sooblikovale resolucijo, s katero so obnovili mandat neodvisnega strokovnjaka ZN, da starejši uživajo vse človekove pravice. Slovenija si že nekaj let prizadeva, da bi varstvo pravic starejših vnesla v mednarodnopravne okvire, vendar je treba najprej doseči čim širši konsenz mednarodne skupnosti.

Ministrstvo za zunanje zadeve se je udeležilo tudi 21. Festivala tretjega življenjskega obdobja, ki je v Ljubljani potekal od 27. do 29. septembra, da bi izpostavilo človekove pravice starejših ter pomen aktivnega staranja in vključujoče družbe. .