Ko Vedran Pani nakupuje, pozorno spremlja svojo porabo.

38-letni Hrvat živi v mestu Selnica, družinski izlet v supermarket na meji v sosednji Sloveniji pa te dni pomeni veliko privarčevanega denarja.

Cene na Hrvaškem so višje kot v Sloveniji. Če se odpravite po nakupih v Slovenijo, lahko prihranite vsaj 20 % denarja. Če mislite, da ljudje to počnejo dvakrat na mesec in kupijo osnovne dobrine, so prihranki pomembni,” je povedal za Euronews.

Hrvati hodijo čez mejo po živila, čeprav sta življenjski standard in plače v Sloveniji veliko višji, kar pomeni, da bi morale biti višje tudi cene.

Slovenija je v evroobmočje vstopila leta 2007, Hrvaška pa je v evroobmočje vstopila šele 1. januarja letos in je pred njo težka pot.

Zagovorniki vidijo sprejetje evra kot način za razširitev gospodarskih priložnosti ter bolj gladko in cenejše trgovanje.

A za navadne hrvaške državljane je bila to katastrofa.

Ne nujno zaradi evra samega. Po vsej državi se potrošniki soočajo z naraščajočimi cenami osnovnih dobrin in storitev vsaj od oktobra lani, preden je bila valuta uradno sprejeta.

Nagnjenost trgovin k zaokroževanju na najbližji evro – približno 7,5 kune, nekdanje valute, je enako 1 evro – je bila le češnja po nekaj težkih mesecih.

Popolna gospodarska nevihta najbolj prizadene ranljive ljudi

Naraščajoči življenjski stroški so bili vidni po vsej celini, predvsem zaradi nenehne invazije na Ukrajino.

Vlada je po pritožbah januarja letos začela revizijo sprememb cen in skušala ugotoviti, kdo in zakaj je dvigoval cene.

Državni inšpektorji Republike Hrvaške so do 19. januarja v 1145 primerih po 31. decembru 2022 ugotovili 25,2 % neupravičenih podražitev,” pravi Goran Jungvirth, ekonomski in politični analitik.

Medtem ko so cene narasle, pojasnjuje Jungwirth, tisti, ki se pritožujejo, da je kriv evro, iščejo zunanjega sovražnika, ki bi ga okrivili za slabo vodene gospodarske težave države.

»Potrošniki se še vedno navajajo na nakupovanje v evrih, kar vpliva na njihovo vedenje, čeprav so trgovci dobili navodilo, da cene na izdelkih stalno označujejo v evrih in kunah, zato je treba vpliv prehoda s kun na evre še proučiti.

Vlada je uvedla tudi mobilno aplikacijo, ki ljudem omogoča preverjanje sprememb cen, ob predpostavki, da trgovine želijo dati svoje cene na voljo.

Večina trgovskih verig se na to vladno pobudo ni odzvala, sodelovale pa so le tri.

Sodelujoče trgovine – Konzum, KTC in Tommy – je vlada uvrstila na »belo listo«, tistim, ki to zavrnejo, pa grozi z odvzemom državnih subvencij in subvencij.

Da pa bi bile te trgovine in verige kaznovane, morajo tisti na manj premožnem koncu hrvaške družbe nositi glavno breme nestalnih cen. To povečuje prepad med najranljivejšimi člani družbe in tistimi, ki imajo dovolj velike plače ali bogastvo, da absorbirajo visoke cene in ne vplivajo na njihova življenja.

“Drugi večji razlog za povečevanje razkoraka je nezadostna rast plač, zaradi katere je vse težje dohajati rast cen, to pa ob inflaciji najbolj vpliva na zmanjševanje kupne moči državljanov,” je sklenil Jungwirth.

Na vprašanje, kaj še lahko vlada stori za stabilizacijo cen ali zmanjšanje vpliva inflacije na običajne ljudi, je Jungwirth odgovoril s sarkazmom.

»No, davke bi lahko vedno znižali, še posebej visok davek na dodano vrednost, 25 %, a se to ni zgodilo, ker je ogromen birokratski državni aparat potreboval financiranje, člani vladajoče stranke in njihovi sorodniki pa so lahko videli, da je ogroženo njihovo udobno življenje. .”

Pomanjkanje ustvarjalnosti, ko gre za ekonomijo

Ko so države, kot je Hrvaška, ki je bila nekoč del Socialistične federacije Jugoslavije in je imela bolj centralno načrtovan gospodarski sistem, prešle v kapitalistične sisteme, so verjele, da je vsak poskus oblikovanja trgov podoben vrnitvi komunizma.

je dejal Toni Brugge, ki predava sociologijo na hrvaški univerzi v Reki.

“Glavni vprašanji, ki ju obravnavamo, sta iluzija, da se cene hrane oblikujejo same od sebe ali se pojavljajo iz nič, drugo pa je nezanesljiva preskrba s hrano – ali v nekaterih delih Hrvaške dejanska lakota zaradi revščine,” pravi Brugge.

Hrvaška vlada se je po njegovih besedah ​​odločila biti voljno gledalka deloma zato, ker ni znala bolje, hkrati pa je šla po poti najmanjšega odpora.

“Hrvaška ne doživlja hrvaško specifičnega fenomena – gre za vseevropski problem, na Hrvaškem pa se je v zadnjem času še posebej zaostril,” je dejal.

Pravzaprav so verige supermarketov pogosto obtožene zvišanja cen, ko gre za določanje cen, in Evropska komisija je v zadnjih letih sprožila preiskave.

Prug domneva, da so se verige veleblagovnic v državi – medtem ko se pripravljajo na prehod na evro – odločile, da bodo pozneje v letu 2022 počasi začele zviševati svoje cene, za kar so na koncu krivile evro in inflacijo. A dokazati, pravi, je zelo težko.

Prepričan je, da so distributerji oziroma verige supermarketov in supertrgovin sodelovali in skušali znižati odkupno ceno proizvajalcem – na primer kmetom ali proizvajalcem medu –, nato pa so se obrnili in skušali kar največ zaslužiti pri potrošnikih.

Medtem Slovenija še naprej opaža naval Hrvatov, ki prečkajo mejo, da bi opravili nakupe – tako zelo, da je prišlo do zalog.

“Tudi ljudje, ki živijo daleč stran od nas, hodijo v Slovenijo nakupovat,” za Euronews pove Vedran Panič.

Vedran pravi, da se je zanimanje za nakupe nujnih dobrin v Sloveniji tako povečalo, da če greste v trgovino ob koncu tedna, so »police videti čisto prazne, ker gre več ljudi tam nakupovat«.

Vedran pravi, da se je zanimanje za nakupe nujnih dobrin v Sloveniji tako povečalo, da če greste v trgovino ob koncu tedna, so »police videti čisto prazne, ker gre več ljudi tam nakupovat«.