Libanon je država, ki se pogosto znajde v središču zanimanja svetovnih medijev in skoraj praviloma zaradi kakšne negativne zgodbe. Spomnimo se le nedavne silovite eksplozije shranjenega amonijevega nitrata v pristanišču Bejrut, ki je pretreslo libanonsko prestolnico.
Propad bližnjevzhodne Švice
Libanon je po prvi svetovni vojni prišel pod francosko oblast (prej je bil več stoletij pod Turki), leta 1943 pa je postal neodvisna država. V svojih zlatih dneh po drugi svetovni vojni je država ob Sredozemskem morju postala znana kot bližnjevzhodna Švica, saj je bila tam finančno in bančno središče.
Zgodba o uspehu se je končno končala leta 1975, ko je izbruhnila libanonska državljanska vojna. Na eni strani so bili kristjani, na drugi pa Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) in njihovi muslimanski, panarabski in levi zavezniki. Krvava vojna se je končala šele leta 1990. Rezultat vojne je bil, da so libanonski kristjani izgubili glavno besedo v državi, ki so jo desetletja ustanavljali in vodili.
Šiitska država v državi
Med državljansko vojno je bila leta 1985 ustanovljena organizacija Hezbollah (slika Allahove stranke). Za organizacijo libanonskih šiitskih muslimanov stoji šiitski Iran. Hezbolah, ki je trn v peti zlasti Izraelu (celo prava vojna je izbruhnila med Hezbolahom in judovsko državo leta 2006), je sčasoma postal država v državi v Libanonu.
Hezbolah, ki odločilno kroji usodo Libanona, od leta 1992 vodi Hasan Nasral.
Hezbolah je zastopan v libanonski vladi, ima svoje vojaške, medijske in celo socialne ustanove. Pa ne samo to, Hezbolah, ki ga je 21 držav (pa tudi EU) razglasilo za teroristično organizacijo, je tudi kriminalna mreža z lovkami na različnih koncih sveta.
Poročilo ameriške organizacije
Prejšnji teden je ameriška organizacija za politično svetovanje in lobiranje Fundacija za obrambo demokracij (FDD) na svoji spletni strani objavila članek z naslovom Financiranje Hezbolaha v Libanonu (Sl. Hezbollah finance v Libanonu), ki so jo zapisali Tony Badran v Emanuele Ottolenghi.
V uvodu članka ali študije avtorji pišejo, da libanonska vlada trenutno išče mednarodno pomoč, da bi rešila svoj finančni sistem. Za to naj bi po ocenah potrebovali kar 93 milijard ameriških dolarjev. Tudi če bi to storili, bi libanonski finančni sistem še vedno pestile sistemske napake.
Hezbolah naj bi pral milijarde na leto
Po mnenju avtorjev je libanonski finančni sistem prepleten z nezakonitimi financami ali pa je nosilec sistema pranja denarja tisti, ki financira Hezbolah in njegove dejavnosti.
Hezbolahu pri pranju denarja pomagajo tudi finančne institucije v različnih državah. Leta 2011 je bilo ugotovljeno, da libansko-kanadska banka Bejruta sodeluje s Hezbolahom. Ta banka je bila pozneje zaprta.
Študija je pokazala, da Hezbolah s sistemom pranja denarja zasluži milijarde dolarjev na leto. Pranje denarja Hezbolaha so natančno pregledale ameriške obveščevalne službe. Niso našli vseh podrobnosti o omrežju, vendar so glavne osnove znane, trdijo avtorji.
Način delovanja mreže Hezbollah
Sistem pranja denarja Hezbolaha naj bi temeljil na trgovinskih tokovih, ki segajo vse do Južne Amerike, Afrike, Evrope in ZDA. “Da pa bi Hezbolah lahko ta denar pripeljal domov, morajo sredstva iti skozi formalni libanonski in mednarodni finančni sistem,” poudarjajo avtorji študije in dodajajo, da sta libanonski bančni sistem in politična elita v središču sistema.
V finančno mrežo Hezbolaha so vključene tudi finančne institucije v zalivskih državah, na Daljnem vzhodu, v Evropi, Latinski Ameriki in ZDA. Večino denarja Hezbolaha vloži v tuje banke, nekaj pa ga vrne v libanonsko blagajno Hezbolaha.
Od mamil do “krvavih” diamantov
Hezbollah zasluži s svojo globalno mrežo sodelavcev z različnimi kriminalnimi dejavnostmi: proizvodnja in trgovina z mamili, trgovina z ljudmi, tihotapljenje orožja, nezakonita trgovina z zaščitenimi živalmi, nezakonita sečnja in prodaja diamantov, pridobljenih v vojnah. območjih.
Zelo pomemben vir dohodka Hezbolaha je trgovina s kokainom, pri kateri sodeluje z latinskoameriškimi mamilnimi karteli.
Pri trgovini z mamili Hezbollah sodeluje predvsem s kolumbijskimi karteli za mamila, pa tudi z drugimi mrežami preprodajalcev mamil iz Latinske Amerike. Hezbollah tihotapi kokain iz Latinske Amerike in ga v Evropi in na Bližnjem vzhodu preprodaja že leta 2011 s strani ameriške uprave za boj proti drogam (DEA).
Libanonsko-kolumbijski kralj trgovine z mamili
Leta 2011 je bil libanonsko-kolumbijski poslovnež pod drobnogledom ameriških preiskovalcev Ayman Joumaa, ki je sodelovalo s Hezbolahom in mehiškim mamilnim kartelom Los Zetas. Omenjeni libanonsko-kolumbijski poslovnež naj bi v letu 2011 pral 200 milijonov dolarjev na mesec.
Ko Hezbollah vlaga denar od nezakonitih dejavnosti v formalni finančni sistem, ga vrača svojim partnerjem v kriminalnih dejavnostih, tako da od njih kupuje blago in ga prodaja naprej. Ta sistem Hezbolahu omogoča stalen denarni tok.
Uvoz rabljenih avtomobilov z zahoda v Afriko
Preiskovalci so tudi ugotovili, da Hezbollah denar, ki ga dobi s trgovino z mamili, prenaša trgovcem z rabljenimi avtomobili v Zahodni Afriki. S tem denarjem nato zakonito kupujejo rabljene avtomobile v Evropi in ZDA ter jih prodajajo na afriškem trgu.
Tudi Hezbollah pere denar od nezakonitih transakcij s prodajo evropskih in ameriških rabljenih avtomobilov na afriškem trgu.
Po prodaji rabljenih avtomobilov afriškim kupcem denar Hezbolah ali z njim povezani ljudje denar nakažejo v Libanon. Leta 2011 je bil denar nakazan libanonski menjalnici, ki je delovala v okviru zdaj zaprte libanonsko-kanadske banke v Bejrutu. Podjetja, ki so del mreže, so nato v imenu latinskoameriških kupcev kupovala blago v Aziji.
Hezbolahovo “krožno” gospodarstvo
Ko je bilo blago dostavljeno veletrgovcem v Kolumbiji in Venezueli, so ga nato prodali prek trgovcev. Izkupiček od prodaje so nato vrnili latinskoameriškim kartelom za mamila. Krog se tako zaključi.
Zgoraj opisani primer Aymana Joumaeja, ki velja za kralja trgovine z mamili, ni osamljen, saj se Hezbolah močno zanaša na člane libanonske šiitske skupnosti, ki so se v svojih hudobnih naselili v Severni in Južni Ameriki ter Afriki in Evropi. pranja denarja.
Tihotapljenje blaga v Libanon in Sirijo
Hezbolah sodeluje tudi pri tihotapljenju najrazličnejših dobrin v sosednjo Sirijo, kot sta dizelska in pšenična moka. Blago prispe v pristanišče Bejrut in mednarodno letališče Raf Hariri v Bejrutu, ki sta pod nadzorom Hezbolaha.
Hezbolah je tudi tihotapil blago skozi pristanišče v Bejrutu, ki ga je močno poškodovala močna eksplozija avgusta letos.
Zastopniki ameriške uprave za boj proti drogam opravljajo operacijo, imenovano Operacija Cedra (eng. Operacija Cedra), odkril, kako luksuzno blago, drage ure in avtomobili, kupljeni s prihodki od trgovine z mamili, prihajajo v Libanon. Hezbolah pri tem uspeva s pomočjo brigadnega generala libanonske vojske, ki je zadolžen za nadzor letališča.
Hezbolah tudi iz Sirije tihotapi v Libanon različno blago. Na primer, lani je tihotapil poceni iransko jeklo. Najprej je prispel v sirsko pristanišče Latakia, od tam pa so ga na skrivaj pretihotapili čez sirsko-libanonsko mejo na ozemlje, ki ga nadzira Hezbolah, nato pa prodali naprej po državi.
