Inflacija v državah evroobmočja se je avgusta povzpela na novo rekordno vrednost, kar je povzročilo večji pritisk na Evropsko centralno banko (ECB), da občutno dvigne obrestne mere.
Cene življenjskih potrebščin v 19 članicah Evropske unije, ki si delijo evro, so se zvišale za 9,1 odstotka z 8,9 odstotka julija, je v sredo (31. avgusta) sporočil Eurostat.
Lani je stopnja znašala 2,2 odstotka, medtem ko je ECB cilj inflacije dva odstotka.
V Estoniji so zabeležili 25,2-odstotno rast, v Litvi 21,1-odstotno in v Latviji 20,8-odstotno rast.
V Belgiji, Grčiji, Španiji, na Nizozemskem, Slovaškem in v Sloveniji so bile nad 10 odstotkov. Ocenjuje Eurostat.
Najnižjo inflacijo ima Francija, in sicer 6,9-odstotna, sledita ji Malta in Finska s 7,1- oziroma 7,6-odstotno inflacijo.
Inflacija v Nemčiji, največjem gospodarstvu EU, je medtem dosegla 8,8 odstotka, kar je največ v skoraj pol stoletja.
Cene življenjskih potrebščin rastejo od novembra 2021, avgustovski podatki pa so zabeležili že deveto zaporedno rekordno vrednost v območju evra.
Stroški energije so bili glavno gonilo neusmiljenega dviga cen, z letno stopnjo 38,3 odstotka avgusta v primerjavi z 39,6 odstotka julija.
Zvišale so se tudi cene hrane, alkohola in tobaka, in sicer za 10,6 odstotka v primerjavi z 9,8 odstotka julija, saj so nedavni vročinski valovi in suša v Evropi prispevala k dvigu cen.
Cene neenergetskega industrijskega blaga so se prav tako zvišale za več kot pet odstotkov – kazalec, ki ga pozorno spremljamo, ker se inflacija širi po vsem gospodarstvu in se ne kaže samo v zelo nestanovitnih cenah energije in hrane.
Pričakuje se, da bo ECB prihodnji teden objavila novo zvišanje obrestnih mer, saj se evroobmočje usmerja v recesijo.
Gospodinjstva, ki več porabijo za ogrevanje, bodo drugje porabila manj, predvsem za storitve, energetsko intenzivne panoge pa bodo zmanjšale proizvodnjo, kar bo povečalo inflacijo.
Oblikovalci politik so razdeljeni glede dviga obrestne mere za depozite za 75 bazičnih točk (zdaj na nič), drugi pa zagovarjajo skromnejše povečanje po julijskem premiku za 50 točk po 11 letih brez dviga obrestnih mer.
Banka se mora spopadati z visokimi cenami in nizko rastjo, kar se pogosto imenuje stagnacija, hkrati pa ji pustiti izbire, ki samo škodijo Evropejcem.
Spodbude bodo povečale inflacijo, vendar bo zaostritev politike dodatno upočasnila gospodarstvo.
Gospodarski obeti za Evropo ostajajo slabi, saj bi naraščajoči stroški energije lahko še dodatno dvignili druge cene, morda do 10-odstotne inflacije jeseni in pozimi.
Pričakuje se, da bo ECB vse leto zviševala obrestne mere, s čimer bo zaostrila zadolževanje podjetij in gospodinjstev.
