“Lahko ste videli to lastništvo in to navezanost, ki smo jo imeli nad Hrvaško,” je dejal Modrić, čigar kockasti soigralci se bodo v torek v Lusailu (14.00, Fox) pomerili z Argentino v polfinalu. “Zato smo lahko polni poguma in odločnosti.”

Za razliko od Maroka, ki bo kot prva afriška država igrala v polfinalu pokala, ko se bo v sredo srečala z branilci naslova Francijo, za Vaderene (vatrene ali blazerje) priti tako daleč ni nič novega.

Hrvati so se uvrstili na šest od zadnjih sedmih turnirjev in prišli do finala, potem ko so premagali Argentino, gostiteljico Rusijo in nazadnje Anglijo.

Zato je po porazu Hrvaške na uvodni tekmi proti Belgiji kanadski selektor John Herdmann svojim igralcem rekel, da bodo igrali (kletva).

“Smo podprvak, drugi na svetu,” je poudaril selektor Zlatko Talič, čigar ekipa je s 4:1 klonila proti Kanadi. “Vse spoštujemo enako, zato pričakujemo, da nas bodo nasprotne ekipe spoštovale.”

Hrvati so bili običajno trmasti, remizirali so 0:0 z Marokom in Belgijci, se zbrali in premagali Japonce v streljanju, nato pa storili enako favoritom Braziliji v četrtfinalu po zaostanku v podaljšku.

“Velikokrat smo pokazali, da smo sposobni zmagovati tudi v zaostanku,” je dejal branilec Borna Sosa. Vedno smo tam za velike države, kot so Francija ali Anglija, Argentina ali Brazilija. Imajo več igralcev, ker ima država več ljudi. Ampak s tem nimamo težav. Na teh ekipah je velik pritisk.

Hrvaška, ki se razteza vzdolž jadranske obale in proti notranjosti Srbije, ima manj kot štiri milijone ljudi. Poleg super-štoperskega vratarja Dominika Livakoviča in napadalca Bruna Petkoviča ima domača velesila Dinamo Zagreb svoje reprezentante, ki igrajo v devetih evropskih državah.

Njena najboljša vezna trojica se ujema z Real Madridom (Modrić), Chelseajem (Mateo Kovačić) in milanskim Interjem (Marcelo Brozović). Kljub profesionalni emigraciji imajo Hrvati svojevrsten stil igre.

“Nogomet, ki ga igramo, je hiter, atraktiven in ni veliko časa za razmišljanje,” je dejal branilec Dejan Lovren.

Vadreni svoje delo opravljajo, kot da imajo ves čas tega sveta. Na treh od petih tekem v Katarju so po 90 minutah ostali brez zadetkov.

“Moji igralci niso normalni,” je dejal Talić.

Hrvati uživajo v vlogi morilcev velikanov. Nemška zmaga nad Klinsmannom in Matthiasom s 3:0 v četrtfinalu leta 1998 ju je postavila na zemljevid planeta.

“Tam smo morali dokazati,” je v dokumentarcu “Hrvaška: Definiranje naroda” povedal branilec Igor Štimac.

V finalu leta 2018 so Hrvati preživeli dva obračuna in zmago v podaljšku ter s 4:2 izgubili proti Francozom, ki so jih pozdravili kot junake, saj jih je pol milijona ljudi pozdravilo v Zagrebu.

“Naša zmaga je zapisala zgodovino,” je dejal Lovren. “Toda teža odgovornosti je bila na naših ramenih.”

Kot so ugotovili Hrvati po zmagi s 5:3 po podaljšku nad Španijo v drugem krogu lanskega evropskega prvenstva, je letvica za Little Country That Good dvignjena. .

“Ljudje imamo kratek spomin,” je dejal Talić. “V naglici pozabijo zmago in se po vsakem porazu obrnejo proti tebi.”

Tokratne kvalifikacije za pokal po uvodnem porazu v Sloveniji niso bile gladke. Hrvaška je v finalu v Splitu izgubila vstopnico v 81. minuti, ko je ruski branilec spodrsnil v blatu in žogo zabil v lastno mrežo.

Zdaj jim je udobno, da so srčni roglji.

“Moramo biti sami,” je dejal Modrić. Vedo, da če bodo dobili podaljšek, bo prišlo do streljanja in če bodo poslali pet mož, bodo zmagali, tudi proti Braziliji.

Za to generacijo je zmaga proti petkratnim prvakom enakovredna nokavtu Nemcev leta 1998.

“Zame je Brazilija nogomet in nogomet je Brazilija,” je dejal Sosa. “Premagati Brazilijo je to verjetno najboljši občutek.”

Zdaj je Argentina sama od Nizozemske in si obupano želi osvojiti svoj prvi naslov po letu 1986. A za Hrvate je pritisk velikih pričakovanj privilegij.

“Velika čast je igrati za Hrvaško,” je dejal Modrić, ko je tekmoval za svojo četrto trofejo. “Ko pridemo sem in oblečemo ta dres, moramo dati vse od sebe in zastopati Hrvaško na najboljši možen način.”

John Powers je dosegljiv na [email protected].