Madžarska je v sredo (13. julija) razglasila “energetske izredne razmere” in ustavila izvoz plina v sosednje države, da bi zaščitila oskrbo z energijo v državi ob vse manjših dobavah iz Rusije.

V izjavi, izdani v sredo (13. julija), je vodja kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbana Jergely Gulyas dejal: “Prišel je čas, da vlada razglasi izredne razmere na področju energetike.”.

Z avgustom bo prepovedan izvoz fosilnih goriv v sosednje države in uvedeni bodo ukrepi za povečanje domače proizvodnje plina za 33 % z 1,5 milijarde kubičnih metrov (bcm) na 2 milijardi kubičnih metrov.

Plin predstavlja 85 % madžarskih potreb po ogrevanju, večina tega prihaja iz ruskega Gazproma.

V Evropi varnost oskrbe s plinom ureja a Uredba sprejeta leta 2017 Potem ko je spor med Rusijo in Ukrajino glede pristojbin za tranzit plina povzročil zmanjšanje dobave sredi zime.

Predpisi EU dajejo prednost ranljivim potrošnikom, družinam in malim podjetjem ter zahtevajo enotnost v evropskih državah.

Toda države EU teh pravil ne upoštevajo vedno, ko se soočijo s krizo oskrbe.

Madžarska odločitev je v neposrednem nasprotju z uredbo EU o zaščiti oskrbe, ki določa, da mora biti enotnost plina med državami podprta s sporazumi o enotnosti, ki urejajo usklajevanje med nacionalnimi organi.

“Države EU morajo vzpostaviti potrebne tehnične, pravne in finančne ureditve za skupno dobavo plina v praksi. Evropska komisija praviOdgovoren je za uveljavljanje pravil v državah članicah EU.

So pa nekatere države med seboj podpisale solidarnostne sporazume.

Nemčija ima sporazume z Dansko in Avstrijo ter politično zavezo k podpisu s Češko, medtem ko imata Estonija in Litva sporazume z Latvijo. Finska je z Estonijo podpisala sporazum aprila, Slovenija in Italija pa še isti mesec.

Doslej še nobena država EU ni podpisala dvostranskih sporazumov z Madžarsko, čeprav je Budimpešta junija podpisala predhodni sporazum o večdržavni integraciji električne energije.

Georg Zackmann, energetski strokovnjak pri bruseljskem think tanku Bruegel, je podvomil v modrost madžarske poteze. “Nisem prepričan, da je to pametno za neobalno državo z manj kot 3 milijardami kubičnih metrov skladišč in 10 milijardami kubičnih metrov letne porabe plina,” je zapisal. Twitter.

Madžarska dobiva ruski plin po plinovodu Turški tok, ki poteka iz Turčije v Bolgarijo ter nato v Srbijo in na Madžarsko. Medtem ko je Rusija prekinila dobavo plina Bolgariji, Sofija plin še naprej transportira v Srbijo in na Madžarsko.

Nemčija želi spremeniti pravila energetske enotnosti EU

Madžarska napoved prihaja po tem, ko je nemški podkancler Robert Habeck izrazil zadržke glede pravil EU o energetski koheziji.

Habeck je v torek (12. julija) govoril na Dunaju. Dejal je, da morajo tudi družine “narediti svoj del”, če bo oskrba s plinom potrebna. Opozoril je, da bi imela “trajna ali dolgotrajna motnja industrijske proizvodnje” “ogromne posledice”.

V skladu z uredbo EU o varnosti oskrbe s plinom so domovi, šole, bolnišnice in plinske elektrarne zadnji v vrsti za oskrbo s plinom, čemur nemška industrija že dolgo oporeka.

»Evropska uredba o plinu v sili zagotavlja, da so kritična infrastruktura in potrošniki zaščiteni, industrija in trgovina pa ne,« je poudaril Habeck in odkrito podvomil v ta pravila.

Njegove ideje so takoj podprle nemške industrijske skupine.

»Minister [Habeck] Plinska kriza izjemnih razsežnosti in trajanja se upravičeno sprašuje, ali je status ‘zaščitenega potrošnika’ še vedno pravilno opredeljen,« je pojasnil Carl Hausgen, predsednik združenja strojne industrije VDMA.

Habekove napovedi so pozneje pojasnili tiskovni predstavniki ministrstva, ki se je zdelo, da so se odpovedali komentarjem podrektorja.

»Uredba o zanesljivosti oskrbe seveda opredeljuje zaščitene odjemalce – torej vrtce, bolnišnice, zasebne odjemalce kot zaščitene odjemalce –, ki bodo neprekinjeno oskrbovani in ne bodo izklopljeni niti v primeru pomanjkanja plina,« je povedal tiskovni predstavnik. za Habecka. Pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo in podnebne ukrepe.

“Ne gre za vprašanje, ali te stranke niso več oskrbovane, ampak kako lahko prispevajo,” je dodal tiskovni predstavnik.

Toda duh je ušel iz steklenice in politiki v Berlinu zdaj odkrito razpravljajo o spremembah uredbe EU o varnosti plina.

“Trenutni pravni okvir s svojimi ‘zaščitenimi odjemalci’ je zasnovan za kratke, lokalizirane prekinitve, ne za množično, dolgoročno pomanjkanje plina.” To je tvitnil Lion Hirth je profesor energetskih trgov na Herty School v Berlinu.

“Nima smisla se pretvarjati, da je vse vklesano v kamen,” je dodal.

Ingrid Nestle, tiskovna predstavnica nemške zelene stranke za energijo, je to povedala še bolj odkrito. V intervjuju za javno radiotelevizijo MDR 6. julija je poudaril, da je treba zagotoviti, da “če država uspe porabiti manj plina, pravzaprav ga prihraniti, razviti druge vire energije, ima tudi ta država priložnost. Odkrito pravim, da reši svojo industrijo pozimi.”

Nestlé je navedel primer, da ne bi smel izvažati plina zaščitenim potrošnikom, ki med pomanjkanjem energije zapravljajo.

Nemške sosede spremljajo razmere s plinom in se bojijo zmanjšanja dobave

Ko se Evropa podaja v ostro zimo, bo enotnost med narodi znova na preizkušnji.

Nemčija, največja porabnica ruskega plina, je ena največjih ponovnih izvoznic fosilnih goriv v Kremlju. Maja je Nemčija izvozila šest milijard.

[Edited by Frédéric Simon]