Ker je Slovenija samostojna država, govorimo o tem, kdaj bomo bogatejši od drugih primerljivih držav. Ključ je v produktivnosti in ekipa okoli ekonomista dr. Dušan Mramorj je pripravil akcijski načrt za večjo rast in produktivnost. Slovenija je tako prejela dokument, na katerega že desetletja čakamo v samostojni državi.
Za suh naslov Akcijski načrt za večjo rast produktivnosti Na 147 straneh je recept, kako narediti Slovenijo eno najboljših. Akcijski načrt je nastal kot raziskovalni projekt na pobudo Observatorija združenja Manager, ni pa odgovor pri iskanju rešitve za izhod iz krize, ki jo je povzročila epidemija covida-19, poudarja Dušan Mramor. Vendar pa je veliko ukrepov mogoče uporabiti tudi kot priložnost za premagovanje krize, na primer na področju naložb v infrastrukturo.
Kdo je bil v najboljši ekipi
Načrt je bil prvič predstavljen širši javnosti na jesenskem kongresu managerjev v Portorožu. Mramor je povabil sokoordinatorja dr. Polono Domadenik, dr. Matjaža Komana, dr. Janez Prašnikar, dr. Jože Sambt v dr. Aljoša Valentinčič, vsi so sodelavci Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, pridružil pa se jim je urednik Sobotne priloge Dela dr. Toda Zherdin.
Akcijski načrt temelji na dejstvu, da je ključni problem Slovenije staranje prebivalstva in da se do zdaj noben recept ni izkazal za koristnega. Edina rešitev za vzdržnost javnih financ v prihodnosti je povečanje BDP s povečanjem deleža delovno aktivnega prebivalstva, povečanjem produktivnosti in omejevalnimi ukrepi za pokrivanje preostalega primanjkljaja. V primeru Avstrije je raziskovalna skupina ugotovila, kje Slovenija najbolj zaostaja v razvoju, ugotovila razloge za zaostajanje in predlagala najbolj obetavne in izvedljive ukrepe za zmanjšanje zaostanka.
Kje so največji zaostanki
Na podlagi ugotovitev, kje je naš primanjkljaj najbolj zaskrbljujoč (javne in zasebne naložbe v kritično infrastrukturo ter “mehki” dejavniki produktivnosti na državni in podjetniški ravni), so avtorji akcijskega načrta predlagali več ukrepov. Med najpomembnejšimi so intenzivnejše javne naložbe v raziskave in razvoj, gradnja manjkajoče raziskovalne infrastrukture, znatno povečanje kapitalskih naložb v podjetja na ravni EU, oblikovanje skupnih platform za spodbujanje naložb v raziskave in razvoj, uvedba merjenja upravnega bremena, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih , ukrepe za spodbujanje razvoja novih tehnologij, za trajnostno upravljanje podjetij in podobno. Za uspeh akcijskega načrta je ključnega pomena močan socialni dogovor med socialnimi skupinami. Vsaka družbena skupina v celoti prevzame odgovornost za svoj del in celoto, v prvi fazi vlada, delodajalci in zaposleni.
Želeli smo se izogniti izgovorom, da kaj drugega ni bilo mogoče storiti.
Akcijski načrt vsebuje kar 38 ukrepov, in sicer, da so čim bolj neodvisni in dajejo izvajalcem, zlasti vladi, dovolj prostega časa v primeru ustrezne izbire in izvedbe ukrepov. “Želeli smo se izogniti drugim izgovorom, da ker ni bilo storjeno nekaj drugega, ni bilo mogoče storiti nič,” pravi Mramor. Akcijski načrt je tudi recept za dolgoročni trajnostni razvoj Slovenije, poudarja Mramor. Med najpomembnejšimi področji za doseganje cilja trajnostnega razvoja Slovenije izpostavlja varstvo okolja, pravno državo in upravljanje podjetij, ki so najbolj kritična in močno vplivajo na vsa druga področja.
FOTO: Leon Vidic / Delo
Kdo bo vse to plačal?
Za uresničitev nekaterih idej ni treba veliko denarja, ampak usposobljena vladna ekipa, ki bo uvedla spremembe. Po drugi strani pa so potrebne znatne naložbe, zlasti v infrastrukturo, na primer pri gradnji tretje osi, gradnji energetske infrastrukture. Kako ga financirati? “Slovenija je prejela 11,2 milijarde evrov, ki jih lahko porabi v prihodnji finančni perspektivi. Ta denar lahko vložimo v projekte, ki nam bodo omogočili večjo produktivnost,” menijo avtorji akcijskega načrta. Paziti je treba le, da ne ponavljamo napak iz preteklosti in jih hitro uporabimo za prave namene.
Bojana Beović
Darko Brlek
Andrej Šter
Andrej Janež
Jure Knez
Dušan Mramor
Iztok Kramberger in Tomaž Rodič
Tadej Pogačar
Luka Renko
Ana Roche
Mario Fafangel
Tatjana Lejko Zupanc
