Po potresu, ki je leta 1895 uničil slovensko prestolnico Ljubljano, je inovativni arhitekt mesto preoblikoval na način, ki ga ni le izboljšal, temveč je postavil standard za druga evropska mesta.

Slovenski arhitekt Jože Plečnik je že sodeloval z vodilnimi oblikovalci tiste dobe na Dunaju in v Pragi, preden se je vrnil domov, da bi v tridesetih letih prejšnjega stoletja obnovil prestolnico. Njegov načrt so navdihnile starodavne Atene – poimenoval jih je celo »slovenska Akropola«. Umetnostni zgodovinar Peter Krečičev je pojasnil, da je Plečnikova zasnova neposredno podobna starim Atenam: Ljubljanski grad je bil Akropola. Ellina grobnica je bila pokopališče; Kongresni trg je bil agora oziroma zbirališče. ljubljanska tržnica pa je imela pristavo (pokrito pristavo).

A Plečnik se ni ustavil pri tem. Kljub priljubljenosti modernizma in funkcionalizma v tistem času je želel nekaj drugačnega. je povedala Anna Borock, direktorica Muzej Plečnikova hiša. Zato je Plečnik po navdihu starodavnih kultur, baročne in renesančne umetnosti ustvaril edinstveno arhitekturo, ki je bila povsem drugačna od prevladujočega sloga tistega časa.

Krečičv je dejal: “Plečnik je preuredil klasične elemente, kot so stebri, oboki, venci. Ti elementi so bili v modernistični ortodoksiji praktično prepovedani,” je dejal Krečičv. Vendar ga Plečnik uporablja kot osnovo svojega sodobnega likovnega jezika.

Plechnik je sprejel tudi progresivno odločitev, da zapre mestno središče za motorni promet – česar druga evropska mesta niso naredila že desetletja. Namesto tega je na prvo mesto postavil pešce in javne prostore ter ustvaril sprehajalni mestni park (ki je šel skozi nekatere njegove druge znane zasnove, vključno z Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenije) in ob reki Ljubljanici ter številni trgi, parki in mostovi.