Po podatkih Eurostata, statistične službe Evropske unije, bo Ciper leta 2021 imel drugi največji delež gasilcev v celotni delovni sili. Učinki povišane temperature in podnebnih sprememb.
Tudi glede na podatke o državnih izdatkih za storitve požarne zaščite v letu 2020 je Ciper porabil okoli 0,4 % svojih državnih izdatkov, kar je bilo nižje od povprečja EU (0,5 %) za to leto.
Leta 2021 na Cipru 1622 gasilcev
Estonija, Ciper, Romunija in Slovaška (0,4 % vseh zaposlenih) so leta 2021 zabeležile najvišji delež gasilcev med svojimi zaposlenimi.
Odstotek Cipra, ki ustreza 1622 gasilcem od skupno 431716 delavcev, je približno 0,38 %.
Približno 365.000 ljudi je delalo kot poklicni gasilci v EU, kar predstavlja 0,2 % vseh zaposlenih v EU.
Glede na starost je večina gasilcev razmeroma mladih, med njimi je največ gasilcev, starih od 35 do 39 let, in starih od 40 do 44 let, po 61.000.
Med širšimi starostnimi skupinami je bilo 50.300 gasilcev, starejših od 55 let, 264.600 gasilcev v starostni skupini od 30 do 54 let in 50.100 gasilcev v starostni skupini od 15 do 29 let.
Stroški pod povprečjem EU
Leta 2020 je javna poraba v 27 državah članicah EU za “storitve protipožarne zaščite” znašala 32,9 milijarde EUR, kar je 6,4 % več kot leta 2019, ko je poraba znašala 30,9 milijarde EUR.
Delež celotnih izdatkov sektorja država je v EU v povprečju 0,5 %. Na splošno so v EU državni izdatki za storitve požarne zaščite od začetka obdobja leta 2001 ostali stabilni pri 0,4 do 0,5 % skupnih izdatkov.
Ciper je skupaj s Finsko, Madžarsko, Irsko, Italijo, Latvijo, Nizozemsko, Poljsko, Španijo in Švedsko poročal, da namenja 0,4-odstotni delež državne porabe za zaščito pred požari, kar je pod povprečjem EU. Hrvaška, Francija in Slovaška so dosegle odstotke, ki ustrezajo povprečju EU, ki znaša 0,5 %.
Danska je v letu 2020 zabeležila najnižji delež skupnih izdatkov za storitve varstva pred požarom z 0,1 %, Islandija z 0,2 % ter Belgija, Malta, Avstrija, Portugalska in Slovenija z 0,3 % skupnih javnofinančnih izdatkov.
Nasprotno pa je imela Romunija največji delež pri storitvah požarne zaščite z 0,8 %, sledile so ji Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Grčija, Litva in Luksemburg z 0,6 %.
