Kaj se je zgodilo med skoraj petmi milijardami sanacij bank leta 2013? Banka Slovenije je ponovno vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o Banki Slovenije. S tem dejanjem skuša preprečiti objavo skoraj zaključenega 400 strani dolgega poročila, ki so ga državni revizorji sestavljali leto in pol, tudi zaradi nesodelovanja oblasti.
Banka Slovenije je že pred leti, tudi v času guvernerja Boštjan Jazbec, je že poskušal preprečiti, da bi Računsko sodišče brskalo po njihovih papirjih, vendar Jazbečev naslednikPrimož Dolenc nato prošnjo ponovno preučil in umaknil. Zato so lahko revizorji v začetku lanskega leta začeli preučevati, kaj se je dejansko zgodilo leta 2013, in po naših podatkih prišli do zelo zanimivih zaključkov.
Ugotovitve so celo tako zanimive, da je 400-stransko poročilo, ki je menda najzahtevnejše poročilo v njihovi zgodovini, prejelo kar 120 strani komentarjev in pritožb. A to se zdi premalo, saj želijo, da revizijsko poročilo nikoli ne ugleda luči sveta.
“To niso posamezne ugotovitve tega poročila, ampak sistemsko vprašanje. Ena mojih ključnih nalog je zagovarjati zakonitost poslovanja Banke Slovenije in s tem braniti našo neodvisnost in samostojnost,” je dejal. pravi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Po besedah predsednika Računskega sodišča Tomaž Vesel ampak tu gre predvsem za “manevriranje, da se poročilo ne predstavi tistim, ki jih zanima branje revizijskega poročila”.
Sicer ima banka še dve fronti, odprti za Slovenijo. Prva je kazenska preiskava rehabilitacije, ki zaradi tožbe Evropske komisije proti Sloveniji še poteka. Odločitev sodišča v Luksemburgu naj bi bila znana do konca leta, ko bo tudi jasno, kaj to pomeni za nadaljnje delo policije in predvsem tožilstva. Poleg tega še tako imenovani zakon o izbrisanih ali podrejenih, ki je tudi na ustavnem sodišču. Zato je Banka Slovenija zdaj najela posebno ekipo strokovnjakov, da pripravi boljšo in predvsem sprejemljivo različico, ki jo mora nato sprejeti politika.
