Pandemija koronavirusa covidin-19 in negotovost, ki jo prinaša bolezen, sta močno vplivala na gospodarske razmere po vsem svetu. Posledice bodo čutile tudi vse vrste nepremičnin, večina evropskih držav pa si do konca leta ne bo opomogla. O vplivu pandemije na slovenski nepremičninski trg je še prezgodaj govoriti.
V zadnji raziskavi nepremičninskega podjetja RE / MAX Europe o učinkih koronavirusne bolezni na evropskem trgu nepremičnin je sodelovalo več kot 2000 njihovih posrednikov in upraviteljev iz 27 evropskih držav. Vprašanja v raziskavi so se nanašala na vpliv pandemije na prodajo nepremičnin in cene nepremičnin v Evropi.
Pandemija v Evropi je sprožila veliko vprašanj, kaj se bo zgodilo z nepremičninskim trgom. Obstajajo strahovi pred gospodarsko recesijo, brezposelnost pa v porastu.
Igor Horvat je prepričan, da bodo ljudje, ki ohranjajo stabilnost in delovna mesta, še bolj aktivni pri nakupovanju, predvsem pri stanovanjih.
“Čeprav naj bi covid-19 negativno vplival na evropske nepremičninske trge, kaže, da je stanovanjski trg razmeroma odporen na krizo v primerjavi s komercialnimi nepremičninami. V Evropi povpraševanje po stanovanju še naprej presega ponudbo nepremičnin,” raziskava je dejala. Igor Horvat, Direktor RE / MAX Slovenija.
Opozarja, da si večina evropskih držav ne bo opomogla do konca leta, dodaja pa, da za sedanje razmere ni značilna gospodarska recesija. “Nepremičninski trg se je že večkrat izkazal za krizno odporen, nepremičnine pa bodo še naprej dobra dolgoročna naložba, kot doslej,” napoveduje.
Slika v Sloveniji bo jeseni jasnejša
Horvat je prepričan, da bodo ljudje, ki ohranjajo stabilnost in delovna mesta, še bolj aktivni pri nakupovanju, predvsem pri stanovanjih.
“Mislim, da bomo šele jeseni razkrili, kaj ima epidemija ali trenutne razmere glede povpraševanja in ponudbe in s tem tudi cen nepremičnin,” pravi Horvat.
Po sicer nepopolnih podatkih Gursa so se cene rabljenih stanovanj v Sloveniji v prvi polovici leta v primerjavi z drugo polovico lanskega leta povišale za tri odstotke, za sedem odstotkov v primerjavi s prvo polovico lanskega leta in za 11 odstotkov v primerjavi s prvo polovico leta 2018. Povprečna cena rabljenega stanovanja na državni ravni je prvič presegla mejo 1.900 evrov na kvadratni meter. Gurs poudarja, da je del statističnega zvišanja povprečne cene posledica večjega deleža Ljubljane, kjer so cene stanovanj najvišje, v celotnem številu stanovanjskih transakcij. Ta delež se je z običajnih okoli 25 odstotkov povečal na skoraj 30 odstotkov.
Spominja, da so banke v obtok poslale velike količine denarja za rešitev posledic krize, da Slovenci imamo v bankah skoraj 22 milijard evrov in da danes veliko razmišljamo o vrednosti denarja.
“Donosi na bančnih depozitih so minimalni, vrednosti delnic pa nepredvidljive, zato je vlaganje v nepremičnine danes postalo alternativa finančnim naložbam in tradicionalnim oblikam varčevanja. Slovenija je ena izmed vse bolj zanimivih oblik bogatenja premoženja posameznikov: nepremičnine, ki jih ne kupujemo za lastno uporabo, temveč za najem, da bi zagotovili višji donos, kot ga ponuja varčevanje na banki, nakup delnic ali druge trenutne oblike varčevanja, «je prepričan Horvat.
Trg stanovanjskih nepremičnin je bolj prožen od komercialnega
Raziskava ugotavlja, da je trg stanovanjskih nepremičnin trenutno bolj prožen od poslovnega sektorja. Posredniki iz Evrope napovedujejo, da bodo cene v tem segmentu padle v povprečju za pet do deset odstotkov, stanovanja v mestnih območjih pa bodo bolj prizadeta kot družinske hiše. Že v času kriznih ukrepov so slovenski nepremičninski agenti opazili nekoliko povečano povpraševanje po hišah, vikendih in zemljiščih, saj je imel veliko ljudi težave s karanteno v svojih stanovanjih.
V Nemčiji mnogi predvidevajo 10-odstotno zvišanje cen stanovanj v mestnih območjih, na podeželju pa ne pričakujejo sprememb. Francije, Finska, Nizozemska, Turčija in Češka prav tako pričakujejo manjša zvišanja cen hiš, tako v mestnih kot na podeželskih območjih.
Večji padec cen poslovnih nepremičnin
Odziv na raziskavo kaže manj optimizma za poslovni sektor. Zaustavitev gospodarstva, upad turizma in povečan prehod na delo od doma so imeli velik vpliv na ta sektor. Raziskave kažejo, da posredniki v tem segmentu predvidevajo za 20 odstotkov manj transakcij in padec cen za deset do 20 odstotkov, tako najemnin kot prodaj.
Večina držav napoveduje 10 – 20-odstotni padec cen (najemnina in prodaja), Portugalska, Španija, Poljska, Italija in Grčija pa pričakujejo znižanje do 20 odstotkov. Najbolj bo prizadet hotelski, gostinski in maloprodajni sektor, večina držav pa napoveduje padanje cen. Na področju naložbenih nepremičnin za gradbeništvo Češka, Poljska, Nemčija, Švica, Izrael, Romunija, Slovaška, Turčija in Nizozemska načrtujejo zvišanje cen.
Večja spletna prodaja bo povečala povpraševanje po skladiščih …
Boris Pošlji od trgovske agencije RE / MAX pričakuje, da se bo povpraševanje po industrijskih prostorih ali skladiščih v poslovnih nepremičninah povečalo zaradi pospešene rasti spletne prodaje, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Vse večja bo potreba po dodatnem skladiščnem prostoru, zlasti v klimatiziranih skladiščih hrane in zdravil. Verjetno se bo povečala tudi potreba po manjših skladiščih, ki so bližje potrošnikom.
… in zmanjšati povpraševanje po pisarnah
Potrebe po poslovnih prostorih se bodo začele zmanjševati, saj je po nekaterih ocenah v povprečju 40% pisarniških prostorov v podjetjih že nezasedenih ali neuporabljenih.
“Prezgodaj je napovedovati, kdaj se bo trg z nepremičninami v Evropi vrnil na ravni pred 19, predvsem zato, ker se razmere razlikujejo od države do države. Čeprav cene nepremičnin ponekod padajo, bo v Sloveniji padec cen še ni opazen. ostaja varna naložba z dobrim donosom, “sklene Horvat.
