Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je 15. septembra sporočil, da se je rast BDP države kljub krizi letos povečala za 0,8 odstotne točke (pp) na 5 %.
Centralna banka je v začetku tega meseca sporočila, da bo še močnejša rast BDP pozneje v tem letu nekoliko nižja kot v prejšnjem obdobju zaradi nenehne ruske vojaške okupacije Ukrajine in posledičnih gospodarskih sankcij. Slovensko gospodarstvo se je v drugem četrtletju 2022 povečalo za realnih 8,2 % medletno, potem ko je v Q122 raslo za 9,8 % medletno.
Napoved za leto 2022 je nadgrajena predvsem zaradi povečanja zasebne potrošnje in večjega prispevka sprememb zalog v prvi polovici leta.
“V drugi polovici leta pričakujemo upočasnitev izvozne strani gospodarstva, na kar kažejo upadi kazalnikov zaupanja v poletnih mesecih, od pomladi pa so se poslabšale tudi napovedi mednarodnih organizacij,” pravijo na UMAR. . .
Vendar se je napoved BDP za leto 2023 znatno znižala na 1,4 % s 3 % v spomladanski napovedi.
Znižanja so predvsem posledica dogajanja v drugi polovici leta. V prvi polovici leta 2023 bodo na dodano vrednost predelovalnih dejavnosti in izvoz blaga vplivali nižja rast tujega povpraševanja, nižja poraba plina in še višje cene.
Jesenski načrt je bil pripravljen v razmerah velike negotovosti, povezane z razmerami na energetskih trgih, ki se še zaostrujejo zaradi vojne v Ukrajini, ki prizadene slovenske trgovinske partnerice.
