Novinarji RTV so izrazili olajšanje ob rezultatih referenduma, s katerim so jih želeli zaščititi pred vmešavanjem politike.

Rezultati kažejo: “Državljani nas podpirajo in si želijo profesionalno, neodvisno in kakovostno javnost (izdajatelja),” je za Glas Amerike povedala Helena Milinković, vodja koordinacije novinarskih sindikatov RTV.

Marko Milosavljević, predstojnik novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, podporo zakonu vidi kot spodbudo medijski svobodi v Sloveniji.

“To omogoča javni RTV, da se osvobodi neposrednega vmešavanja politike in političnih strank,” je za Glas Amerike povedal Milošavljevič.

Nedeljsko glasovanje je bilo osredotočeno na reforme, ki jih je predlagala novoizvoljena slovenska vlada za zaščito RTV pred političnim vmešavanjem. Zakonodajo je podprlo več kot 62 odstotkov volivcev.

Nekdanja vladajoča desnosredinska Slovenska demokratska stranka (SDS) je k referendumu razpisala, potem ko je nova vlada julija sprejela spremembe, s katerimi je prenehala praksa imenovanja članov programskega sveta RTV v DZ.

Trenutno parlament imenuje 21 od 29 članov programskega odbora, ki imenuje glavnega izvršnega direktorja izdajatelja in potrjuje produkcijske načrte.

SDS je ob izpodbijanju reform dejal, da bodo zakonske spremembe vplivale na neodvisnost RTV, saj so namenjene le zamenjavi sedanje uprave.

»Naš medijski prostor je močno levo usmerjen in ne dopušča pluralizma. RTV kot javna radiotelevizija, ki jo plačujemo vsi, bi morala izkazovati raznolikost in predstavljati vse dele slovenske družbe,« je po izidu referenduma novinarjem dejala poslanka SDS Alenka Jeraj.

“Z manipulativno izjavo, da bo politika umaknjena z RTV, vladna politika pravzaprav vstopa skozi stranska vrata na RTV,” je dejal Jeraj in dodal, da rezultat po njegovem mnenju kaže, da se “močno odmikamo od demokratičnih medijskih standardov”.

Toda večina novinarjev in akademikov se s tem ne strinja.

Sedem mednarodnih skupin za svobodo medijev, vključno z Mednarodno tiskovno agencijo, Evropskim centrom za svobodo tiska in medijev ter Novinarji brez meja, je prejšnji teden izdalo skupno izjavo, v kateri podpirajo reformo.

“Novi režim bo znatno omejil svojo zmožnost uporabe svoje parlamentarne večine, zdaj ali v prihodnosti, za polnjenje domov z zavezniki in poseganje v delo javnih medijev,” je zapisano v izjavi.

Večina analitikov pravi, da so se od osamosvojitve Slovenije leta 1991 vladajoče stranke z obeh strani zavzemale za javno radiotelevizijo. Toda, pravijo, takšnega raztresa kot v času SDS od leta 2020 do junija letos še ni bilo.

SDS je šefu RTV očitala medijsko pristranskost, mandatarji na RTV pa so naredili spremembe, ki so vplivale na zmožnost poročanja o kritikah.

Programski svet je leta 2021 na čelo RTV imenoval Andreja Kira Vadmo.

Nekaj ​​mesecev pozneje je bila odpuščena direktorica televizijske podružnice izdajatelja Natalija Korczak in ukinjeni so bili številni priljubljeni programi, vključno s tedenskim političnim segmentom »Studio City«.

Julija 2022 je Vadmak za novega direktorja TV podružnice imenoval Uroša Urbanijo, kar je povzročilo proteste zaposlenih in Društva novinarjev Slovenije.

Urbanija je bil v času nekdanjega premiera Janusa Janše direktor urada vlade za komuniciranje. Njegov resor je takrat RTV očital pristranskost in začasno ukinil financiranje državne tiskovne agencije STA.[[[[[[[[

Oktobra je Watmock poslal pisma 38 zaposlenim, predvsem televizijskim novinarjem, v znak podpore dvema kolegoma, na katera je dejal, da sta bila pod pritiskom Urbanije, potem ko sta med oddajo v živo vdrla v studio.

Watmock je v pismu zaposlene opozoril, da bodo odpuščeni, če bodo ponovno kršili pogodbo.

Urbanija in Whatmough sta pritiske na novinarje zanikala. V komentarjih, objavljenih na RTV, je Watmock dejal, da so bila opozorila izrečena le zato, ker so novinarji kršili pravila o vstopu v studio.

‘Politika stranke’

Premier Robert Gollop in njegovi ministri so pozdravili rezultat referenduma.

Njegova levosredinska vlada je obljubila, da bo RTV osvobodila političnih pritiskov in sprejela reforme RTV v dveh mesecih po prihodu na oblast.

»Ljudje so jasno pokazali, da si ne želijo vmešavanja strankarske politike v vodenje RTV Slovenija. Naša vlada je obljubila (ustaviti), sprejela zakon in to so zdaj potrdili tudi ljudje,« je za TV Slovenija povedala ministrica za kulturo Asta Vreko, ki je pristojna za medijsko politiko vlade.

Vodja programskega odbora RTV Peter Gregorčič pa je za Radio Slovenija povedal, da namerava ustavno sodišče vprašati, ali je zakon skladen z ustavo.

Meni, da je menjava vodstva RTV s spremembo zakona nezakonita.

Morebitna pritožba bi lahko dodatno odložila uvedbo zakona, ki naj bi začel veljati januarja.

Vodstvo RTV Slovenija na vprašanja Glasa Amerike o pritožbi ni neposredno odgovorilo, a Glas Amerike je priporočil poročilo “RTV Slovenija bo še naprej delovala v skladu z zakonodajo in v širšem javnem interesu,” je pisalo.

Večina televizijskih novinarjev je še vedno previdnih

Večina novinarjev TV Slovenija je odločitev pozdravila, a so bili previdni pred nadaljnjimi zamudami pri izvajanju zakona.

“Veseli in olajšani smo zaradi rezultatov referenduma,” je za Glas Amerike povedal Milinković z RTV. Toda dokler zakonodaja ne bo prizadeta, je dejal, “pričakujemo, da se bodo pritiski na osebje nadaljevali.”

TV Slovenija deluje 24 ur na dan in je ena najbolj priljubljenih televizijskih postaj v državi. Javna RTV se financira iz naročnine, ki jo mora plačevati večina gospodinjstev v Sloveniji.