Akos ocenjuje, da to ni neposredno trženje, ki zahteva predhodno odobritev.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je prejela več prošenj državljanov za prejemanje sporočil SMS od nacionalnega urada
Inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) na mobilni aplikaciji za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstZdrav «.
“Neželena komunikacija prek komunikacijskih sistemov je urejena v 158. členu Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1),” razloži AKOS-u. “Ta člen ureja pošiljanje (komercialnih) sporočil samo za namene neposrednega trženja, kar ne vključuje obveščanja javnosti o obstoju in možnosti uporabe brezplačne mobilne aplikacije, ki jo je vlada uvedla za zaščito zdravja svojih državljanov.”
“Po navedbah Agencije takšno obvestilo o obstoju take aplikacije ne spada v pravni okvir, predviden v 158. členu Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom-1, saj vsebina ni neposredno trženje, ki bi zahtevalo predhodno soglasje uporabnika.”
AKOS
Agencija tudi ugotavlja, da lahko državljani sumijo zlorabe osebnih podatkov s strani NIJZ ali drugih institucij pred Informacijskim pooblaščencem RS, ki je v Republiki Sloveniji pristojen za varstvo osebnih podatkov.
Informacijski pooblaščenec se sklicuje na Akosa
Informacijskega pooblaščenca so opozorili, da splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage, na podlagi katerih jih lahko upravljavec osebno obdela, med drugim je osnova za obdelavo lahko določena v posebni zakonodaji. Na področju elektronskih komunikacijskih storitev, ki jih zagotavljajo operaterji elektronskih komunikacij, je to Zakon o elektronskih komunikacijah.
To operaterjem nalaga omejitve glede dovoljene obdelave osebnih podatkov pri opravljanju storitev, na primer glede namenov, za katere lahko obdelujejo podatke svojih naročnikov in kdaj lahko pošiljajo nenaročena sporočila, je pojasnil informacijski pooblaščenec.
“NIJZ ni prenašal številk”
Po mnenju pooblaščenca za informacije omenjeni zakon ne določa neposredno in izrecno možnosti takšnega obveščanja s pomočjo besedilnih sporočil, ki bi jih operater prostovoljno naredil na pobudo NIJZ.
Kot rečeno, je nadzor nad Zakonom o elektronskih komunikacijah v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos), zato Informacijski pooblaščenec ni odgovoren za razlago in nadzor določb in mu ni treba sprejemati končnih odločitev. Po besedah pooblaščenke številke niso prenesli na NIJZ, ampak sporočilo pošlje vsak operater.
