Ta članek vam prinaša Evropska komisija.

Pred dvajsetimi leti, 1. januarja 2002, je dvanajst držav EU svojo nacionalno valuto, rupijo in evro, pretvorilo v največjo menjalnico v zgodovini. V zadnjih dveh desetletjih je evro prispeval k stabilnosti, konkurenčnosti in blaginji evropskih gospodarstev. Najpomembneje je, da je izboljšal življenje državljanov in olajšal poslovanje v Evropi in zunaj nje. Z evrom v žepu je varčevanje, vlaganje, potovanje in poslovanje postalo veliko lažje.

Evro je simbol evropske integracije in identitete. Danes ga uporablja več kot 340 milijonov ljudi v 19 državah EU, v obtoku pa je 27,6 milijarde evrov bankovcev v vrednosti približno 1,5 bilijona evrov. Evro je trenutno za ameriškim dolarjem druga najbolj razširjena valuta na svetu.

Praznuje ta 20. leta^Th Med letom si bo EU še naprej prizadevala za krepitev mednarodne vloge evra in njegovo prilagajanje novim izzivom, vključno s hitro digitalizacijo gospodarstva in razvojem virtualnih valut. Kot dopolnilo denarju bo digitalni evro podpiral dobro integriran plačilni sektor in zagotovil boljšo izbiro za potrošnike in podjetja.

Uršula Van der Lion, Vodja Evropske komisije je dejal: “Minilo je dvajset let, odkar smo evropski ljudje nosili Evropo v svojih žepih. Evro ni le ena najmočnejših valut na svetu. V prvi vrsti je simbol evropske enotnosti. Evrobankovci imajo na eni strani mostove, na drugi pa vrata – saj za to gre za evro. Evro je tudi valuta prihodnosti in bo v prihodnjih letih postal digitalna valuta. Tudi evro odraža naše vrednote. Svet, v katerem želimo živeti. Je univerzalna valuta za naložbe v osnovna sredstva. Na to smo lahko vsi ponosni.”

David Sassoli, predsednik Evropskega parlamenta, je dejal: “Evro je utelešenje ambicioznega političnega programa za spodbujanje miru in povezovanja v EU. Toda evro je pogoj za ohranitev in ponovni zagon evropskega gospodarskega, socialnega in političnega modela ob soočenju s spremembami našega časa. Evro je simbol, ki izkorišča zgodovinsko politično perspektivo, starodavno vizijo združene celine z enotno valuto za enotni trg.”

Charles Michael, predsednik Sveta Evrope, je izjavil: “Evro je prišel daleč – pravi evropski dosežek. Rekel bi celo, da je evro postal del tega, kar smo. In kako se vidimo kot Evropejci. Del naše miselnosti. In del našega evropskega duha. Evro pripada vsem evropskim državljanom. Vendar to ni zmaga znotraj naših meja EU. Uveljavil se je tudi v mednarodnem prostoru. Kljub krizi se je evro izkazal za odpornega – simbol evropske enotnosti in stabilnosti. To še nikoli ni bilo tako res kot obdobje COVID-19. Evro je služil kot temelj stabilnosti. Določena lastnina za Union. Evro tudi spodbuja naše okrevanje. Odpira polni potencial trajnostnega razvoja, kakovostnega dela in inovacij.”

Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, je dejala: “Evro, ki ga držimo v rokah, je postal svetilnik stabilnosti in trdnosti po vsem svetu. Milijoni Evropejcev se zanašajo na to in opravljajo transakcije vsak dan. To je druga mednarodna valuta na svetu. Kot predsednik Evropske centralne banke vam zagotavljam, da si bomo še naprej trdo prizadevali za ohranjanje stabilnosti cen. Obljubim tudi, da bom osvežil obraz teh bankovcev in jim dal digitalno dimenzijo..”

Paschal Donohoe, predsednik Euroskupine, je dejal: “Evro je pokazal svojo moč pri soočanju z velikimi gospodarskimi izzivi. Zlasti naš odziv na epidemijo Covid 19 je pokazal, da lahko skupaj dosežemo več kot posamezno z delitvijo evra. V zadnjih 20 letih se je evro okrepil Te temelje moramo zgraditi, da se spremenimo.

Dolgo potovanje

Evro je od zgodnjih razprav o ekonomski in monetarni uniji v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja napredoval daleč. Delors Group je leta 1988 prvič pristopila k posebnim korakom v smeri kovanca. Leta 1992 je maastrichtska pogodba pomenila prelomnico v premiku k evru, ko so politični voditelji podpisali merila za izpolnjevanje držav članic za sprejetje enotne valute. Dve leti pozneje je Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu začela s pripravami na prevzem odgovornosti za monetarno politiko v evropski valuti (EMI). Posledično je 1. junija 1998 začela delovati ECB.

Leta 1999 je bil 11 euro uveden kot obračunska valuta na finančnih trgih držav članic in je bil uporabljen za elektronska plačila. Končno so 1. januarja 2002 Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija pretvorile svoje nacionalne bankovce in kovance v evro. Slovenija se je evroobmočju pridružila leta 2007, sledila sta ji Ciper in Malta (2008), Slovaška (2009), Estonija (2011), Latvija (2014) in Litva (2015). Hrvaška trenutno izvaja pripravljalne korake za vstop v evroobmočje, kar načrtuje 1. januarja 2023, če bo izpolnila vsa integracijska merila.

Dvajset let ugodnosti za državljane in podjetja

Evro je Evropi prinesel številne koristi, zlasti njenim državljanom in podjetjem. Enotna valuta je pomagala ohranjati stabilne cene in zaščitila gospodarstva euroobmočja pred nihanji menjalnih tečajev. To je evropskim kupcem stanovanj, podjetjem in vladam olajšalo izposojo denarja in spodbujanje trgovine znotraj Evrope in zunaj nje. Evro odpravlja potrebo po menjavi valut in zmanjšuje stroške pretvorbe denarja, kar olajša potovanje in potovanje v drugo državo na delo, študij ali upokojitev.

Večina Evropejcev podpira enotno valuto. Po nedavnem Europrometru 78 % državljanov v evrskem območju meni, da je evro dober za EU.

Okrepljen mednarodni značaj

Evro je druga najpomembnejša valuta v mednarodnem denarnem sistemu. Zaradi svoje stabilnosti in zanesljivosti je mednarodna računska valuta, ocenjena na približno 20 % deviznih rezerv. Šestdeset držav in ozemelj po vsem svetu, kjer živi približno 175 milijonov ljudi, se je odločilo uporabiti evro kot svojo valuto ali združiti svojo valuto z njim. Danes se evro uporablja za skoraj 40 % svetovnih čezmejnih plačil in več kot polovico izvoza EU.

Od svetovne finančne krize leta 2008 in krize državnega dolga, ki ji je sledila, EU še naprej krepi in poglablja svojo ekonomsko in monetarno unijo. Načrt za oživitev EU brez primere NextGenerationEU bo še poslabšal recesijo v območju evra in izboljšal gospodarsko povezovanje. Izdaja visokokakovostnih vrednostnih papirjev v okviru NextGenerationEU bo kapitalskim trgom EU dodala znatno globino in likvidnost. In oni in evro bosta zelo privlačna za vlagatelje. Evro je zdaj tudi vodilna valuta za zelene naložbe: polovica svetovnih zelenih obveznic kotira v evrih, ta številka pa je posledica novih zelenih obveznic, izdanih za financiranje NextGenerationEU.

Komisija je sprožila prizadevanja za nadaljnjo krepitev mednarodne vloge evra, spodbujanje evro vrednih naložb, olajšanje uporabe evra kot računa in valute ter boljše razumevanje omejitev njegove razširjene uporabe. Doseg bo potekal v obliki dialogov, delavnic in raziskav z javnim in zasebnim sektorjem, finančnimi regulativnimi agencijami ter institucionalnimi vlagatelji v regionalnih in globalnih partnerskih državah EU.